Za odgovor na vprašanje, kakšen izraz bo za predsednikovo domovanje – če mu ga bomo sploh našli – skovala slovenščina, bo treba še počakati. Predlogi za rezidenco, ki dežujejo z vseh koncev in krajev, so nemalokrat provokativni in s prstom kažejo na sramote v prestolnici: nekdaj čudovite, zdaj pa razpadajoče vile in gradiče. Odločitev za rezidenco je med drugim odvisna tudi od tega, ali bo v njej predsednik domoval in hkrati skupaj s svojim kabinetom služboval, ali pa bo v njej zgolj domoval. V prvem primeru, ki bi bil bržkone bolj smiseln, bi prišla v poštev večja poslopja. Mestna občina se najbolj ogreva za grad Bokalce, najbrž zato, ker ta kriči po obnovi in bi tako z državnim denarjem elegantno sprala madež na mestni podobi. A okolje gradu Bokalce je vse prej kot prestižno in za povrh ni v mestu. Tako se kažeta kot primerna samo Tivolski grad, ki je zaseden, in nekdanji hotel Bellevue, sicer spomenik lokalnega pomena, a razpadajoč in vsaj tolikšen madež na mestni podobi kot grad Bokalce. Če bi predsednik v rezidenci zgolj stanoval, bi prišla v poštev katera od vil v ožjem središču, a zgolj teoretično, kajti v najlepših na najprestižnejših lokacijah so tuja veleposlaništva. Tu smo vlak že zamudili, kot smo zamudili najprestižnejši termin, polletno predsedovanje Slovenije Evropski uniji, ko naj bi si kljuko predsedniške rezidence državniki podajali kot po tekočem traku. A če bi Slovenija želela prebiti oklep majhnosti, je predsedniška rezidenca nujni dodatek. Kajpak čim bliže središča mesta in nikakor ne ob obvoznici.