Romantično gibanje, ki se je rodilo v poznem 18. stoletju in je trajalo skoraj do srede 19. stoletja, je bilo edinstveno in bogato v mislih in čustvih. Romantika je bila v književnosti, zlasti v pesništvu, hrepenenje k svobodi in osvobojenosti misli in izraza, ki ju je utesnjevalo prejšnje stoletje. Z duhovnimi, miselnimi usmeritvami jo je zaznamovala že francoska revolucija leta 1789. V umetnosti je romantika pomenila nasprotovanje ustaljenemu redu in samovolji plemstva ter negibni samozadovoljnosti minevajočega 18. stoletja. Romantični prerod je zajel vso staro celino, vendar najprej zahod. Velika Britanija in Nemčija sta bili prvi: romantika se je tu razcvetela že ob koncu 18. stoletja in posebne pozornosti so vredni predvsem tisti, ki so si prvi upali prebiti obroč klasične utesnjenosti.

Beseda Osnovna oblika Oblikoslovne lastnosti osnovne oblike
Romantično romantičen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, imenovalnik
gibanje gibanje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, imenovalnik
ki ki podredni veznik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
rodilo rodilo samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, imenovalnik
v v predlog; mestnik
poznem pozen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, mestnik
18. 18. vrstilni števnik; arabski zapis
stoletju stoletje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, mestnik
in in priredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
trajalo trajati glavni glagol; nedovršni, deležnik, ednina, srednji spol
skoraj skoraj členek
do do predlog; rodilnik
srede sreda samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
19. 19. vrstilni števnik; arabski zapis
stoletja stoletje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, rodilnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
bilo biti pomožni glagol; deležnik, ednina, srednji spol
edinstveno edinstven splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, imenovalnik
in in priredni veznik
bogato bogato splošni prislov; nedoločena stopnja
v v predlog; mestnik
mislih misel samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, mestnik
in in priredni veznik
čustvih čustvo samostalnik, občno ime; srednji spol, množina, mestnik
Romantika romantika samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
bila biti pomožni glagol; deležnik, ednina, ženski spol
v v predlog; mestnik
književnosti književnost samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
zlasti zlasti členek
v v predlog; mestnik
pesništvu pesništvo samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, mestnik
hrepenenje hrepenenje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, imenovalnik
k k predlog; dajalnik
svobodi svoboda samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, dajalnik
in in priredni veznik
osvobojenosti osvobojenost samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
misli misel samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
in in priredni veznik
izraza izraz samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
ki ki podredni veznik
ju on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, dvojina, tožilnik, klitična naslonskost
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
utesnjevalo utesnjevati glavni glagol; nedovršni, deležnik, ednina, srednji spol
prejšnje prejšnji splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, imenovalnik
stoletje stoletje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, imenovalnik
Z z predlog; orodnik
duhovnimi duhoven splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, orodnik
miselnimi miseln splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, orodnik
usmeritvami usmeritev samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, orodnik
jo on osebni zaimek; 3. oseba, ženski spol, ednina, tožilnik, klitična naslonskost
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
zaznamovala zaznamovati glavni glagol; dvovidski, deležnik, ednina, ženski spol
že že členek
francoska francoski splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
revolucija revolucija samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
leta leto samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, rodilnik
1789 1789 glavni števnik; arabski zapis
V v predlog; mestnik
umetnosti umetnost samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
romantika romantika samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
pomenila pomeniti glavni glagol; dvovidski, deležnik, ednina, ženski spol
nasprotovanje nasprotovanje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, tožilnik
ustaljenemu ustaljen deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, dajalnik
redu red samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, dajalnik
in in priredni veznik
samovolji samovolja samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
plemstva plemstvo samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, rodilnik
ter ter priredni veznik
negibni negiben splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, dajalnik
samozadovoljnosti samozadovoljnost samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
minevajočega minevajoč deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, rodilnik
18. 18. vrstilni števnik; arabski zapis
stoletja stoletje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, rodilnik
Romantični romantičen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=da
prerod prerod samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
zajel zajeti glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, moški spol
vso ves celostni zaimek; ženski spol, ednina, tožilnik
staro star splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, tožilnik
celino celina samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
vendar vendar priredni veznik
najprej najprej splošni prislov; presežnik
zahod zahod samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
Velika velik splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
Britanija Britanija samostalnik, lastno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
in in priredni veznik
Nemčija Nemčija samostalnik, lastno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
sta biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, dvojina, nezanikani
bili biti pomožni glagol; deležnik, dvojina, ženski spol
prvi prvi vrstilni števnik; besedni zapis, moški spol, ednina, imenovalnik
romantika romantika samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
tu tu splošni prislov; nedoločena stopnja
razcvetela razcveteti glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, ženski spol
že že členek
ob ob predlog; mestnik
koncu konec samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, mestnik
18. 18. vrstilni števnik; arabski zapis
stoletja stoletje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, rodilnik
in in priredni veznik
posebne poseben splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, rodilnik
pozornosti pozornost samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
vredni vreden splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, imenovalnik
predvsem predvsem členek
tisti tisti kazalni zaimek; moški spol, množina, imenovalnik
ki ki podredni veznik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
si se povratni zaimek; dajalnik, klitična naslonskost
prvi prvi vrstilni števnik; besedni zapis, moški spol, množina, imenovalnik
upali upati glavni glagol; nedovršni, deležnik, množina, moški spol
prebiti prebiti glavni glagol; dovršni, nedoločnik
obroč obroč samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
klasične klasičen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, rodilnik
utesnjenosti utesnjenost samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
zapri
vir: Delo
leto nastanka: 2000
vrsta besedila: Časopisi
naslov: Delo
avtor: neznani novinar