Navkljub dolgotrajni stigmatizaciji v javnosti in permanentnim, stvarnim razmeram, nesorazmernim intervencijam policije vse do včeraj, je Metelkova mesto v zadnjih treh letih prebila obroč prisilne izolacije in postala eden od najbolj zanimivih, sproščenih in enkratnih urbanih kulturnih "ambientov" v Ljubljani in Sloveniji. Frekventen, raznovrsten in kakovosten prireditveni program je zvrstno in stilsko raznovrsten, mednaroden, odprt je za nove in izzivajoče projekte in jih omogoča, snujejo in izvajajo pa ga akterji z več kot minimalnimi sredstvi prav letos jih nekaj ni dobilo celo nič ne iz državnega ne iz mestnega proračuna. Starim se pridružujejo nove in dobro obiskane programske vsebine, npr. cikli predavanj in diskusij v okviru Delavsko-punkerske univerze in Društva za preučevanje sodobne popularne glasbe, temu pa lahko dodamo tudi samostojno, strankarsko nevezano politično odzivanje na širše družbeno in politično dogajanje, kot je npr. razraščanje ksenofobije v Sloveniji in Ljubljani. Prihod trideseterice potujočih nemških rokodelcev s petstoletno tradicijo, ki bodo prostovoljno in brezplačno urejali Metelkovo vse letošnje poletje, bo prostovoljni prispevek Metelkove mesta k ugledu "mesta prostovoljstva", za kar je Ljubljano letos razglasila županja. Metelkova mesto tako privablja vse več prebivalcev mesta, predvsem, a seveda ne izključno študentov in študentk, in številne tuje obiskovalce, tudi zaradi estetsko domišljeno oblikovanih prostorov in odprtih ambientov ter neverjetno! občutka varnosti. To so seveda opazili tudi tuji in domači turistični vodniki po Ljubljani Metelkova je postala ena od večjih ljubljanskih atrakcij. Za svobodni javni urbani prostor ključno mešanje različnih, tudi multikulturnih publik, prisotnost številnih kulturnih producentov in sproščeni, s statusnimi simboli in rituali neobremenjeni druženje, komunikacija in improvizacija so tista razločevalna kvalitativna poteza Metelkove, ki je v Ljubljani redka dobrina. Metelkovo mesto lahko ovrednotimo tudi za nekakšen "antipod" trendu razvoja mestnega javnega in kulturnega življenja v smeri elitizma, populizma, privatizacije in komercializacije, ki je opazen pri številnih javnih kulturnih institucijah in kajpada tudi pri vse večji prisotnosti korporativnega kapitala s t. i. "industrijo zabave" (Kolosej, unionska dvorana, Ljubljanski grad ...). To razmerje Metelkove do paradigme BTC-ja kot "malega mesta velikih nakupov" in hkrati do Ljubljane kot "belega mesta" izreka poetični grafit na orientacijski tabli ob vhodu v Metelkovo mesto: "Belo mesto črnih nakupov sreče".