Nekoč sem nekaj prebral, kar me je res pretreslo. Zgodbo o ženski, ki je ubila svoja otroka in nato še sebe. Ne spomnim se več, v katerem kraju se je to zgodilo, a ta zgodba mi ni dala miru. Razmišljal sem o tem, da ta ženska gotovo ni videla nobenega izhoda več, da se je znašla v zaprtem krogu in je poskušala poiskati izhod iz njega, gotovo se je poskušala boriti, iskala možnosti in se vračala na isto mesto. Samomor je videla kot zadnji izhod. In tudi zaradi te zgodbe sem se spet vprašal, kaj bi bilo z njenimi otroki, ko bi odrasli; bi oni kdaj prebili obroč in prestopili mejo kroga? In nastal je film.