Odkar od leta 1990 reprezentanca San Marina igra na mednarodni sceni, se je le petkrat zgodilo, da so njeni nogometaši igrišče zapustili neporaženi. Prvič leta 1993, ko se je kot sploh prva proti San Marinu osramotila Turčija. Slednja nikakor ni uspela prebiti obrambe tekmeca in obračun v kvalifikacijah za svetovno prvenstvo se je končal z remijem 0:0. Osem let kasneje je z naslednjim remijem, tokrat 1:1, San Marino s klopi Latvije odnesel tedanjega selektorja Garyja Johnsona, v letih 2003 in 2004 pa je bila stranka državice, ki jo povsem obkroža Italija, še Liechtenstein. Na prvi prijateljski tekmi je San Marino remiziral z 2:2, nato pa 28. aprila 2004 pred svojimi gledalci dosegel svojo sploh edino zmago v zgodovini. Junak obračuna je bil kdo drug kot Selva, danes član italijanskega nižjeligaškega kluba Hellas iz Verone, ki je z edinim zadetkom na tekmi postavil zares neverjeten mejnik - po 65 tekmah je San Marino vendarle slavil zmago! »To je bila magična noč, nepozaben trenutek, ki bo za vse večne čase ostal zapisan v spomine vseh, ki smo sodelovali pri prvi zmagi San Marina. Tudi leta 2001 je bilo čudovito, morda še lepše, saj smo proti Latviji osvojili sploh prvo kvalifikacijsko točko pod mojim vodstvom,« se spominja selektor Mazza, ki se je podpisal pod kar nekaj od več kot 70 porazov v zgodovini sanmarinskega reprezentančnega nogometa. Da se le ne bi zgodilo, da bi Mazza v Ljudskem vrtu z igrišča odšel kako drugače kot s sklonjeno glavo...