Način, kako smo doslej urejali vodotoke, je bil zgodovinsko pogojen. Regulacija vodotoka se lahko opravi s poglabljanjem in širjenjem struge ali pa z gradnjo protipoplavnih nasipov. Predalpski vodotoki v Sloveniji imajo neko osnovno strugo, po kateri tečejo večino časa, statistično rečeno, po njih teče na primer nekajletni pretok. Vsi višji pretoki se razlivajo in tečejo po poplavnem območju, na katerem živi človek. In če se torej hoče zavarovati, poglobi osnovno strugo ali zgradi visokovodne nasipe, kot jih imamo na Muri. Tam struge nismo poglobili, ker bi s tem znižali podtalnico polj na Murju. Vendar je treba visokovodne nasipe kot gradbene objekte stalno vzdrževati, da ohranimo isto protipoplavno varnost. Kljub temu nasipi zagotavljajo zgolj varnost do načrtovane visoke vode. Pomembno je določiti preostalo tveganje, če nastane katastrofalni pojav. To je bil problem na reki Misisipi v devetdesetih letih, ko so pred tem prav tako zgradili nasipe in poselili obsežne poplavne ravnice. Ko je potem voda v neki točki prebila nasip, je poplavila večji del svojega naravnega poplavnega območja. Ko voda enkrat prebije nasip, je ne more ustaviti noben gradbeni stroj.