Bržkone lahko razumete, zakaj je bila, ko je za profesorja Tilroeja nastopil čas smrti, cerkev preplavljena z ljudmi, ki so prišli na pogreb. Med njimi so bili skorajda izključno moški. Tudi njihove žene so želele priti, vendar so možje zasedli vso cerkev. Bil je prijatelj moških in moški so ga imeli radi. Mnogi, ki so bili tedaj v cerkvi, so našli novo življenje po zaslugi ogromnega, prijaznega moža, ki je z odpravljanjem depresije soljudi postal eden od najsrečnejših ljudi, kar sem jih poznal. Vsa leta, ki jih je prebil na Univerzi Syracuse, je ljubil ljudi in se jim predajal. Nekoč, ko sem bil potrt, mi je dejal: "Razmišljaj o teh besedah: 'Če to veste, blagor vam, če boste to delali!'" (Janez, 13,17) Ena od teh stvari je, da preprosto ljubiš ljudi. Ljubi jih in jim pomagaj, pa boš vse življenje srečen, četudi bo življenje polno bolečin in trdo." Kako prav je imel. Tako preprosto je. Pravi odgovor na depresijo se skriva v božji ljubezni in ljubezni do ljudi.