Prebiti blokado biološke določenosti in psihotravm v otroštvu je seveda problem, vendar ne nepremagljiv. Prav in dobro je, da se ljudje med sabo po značaju in interesih ter sposobnostih razlikujemo, narobe pa je, da doživljamo sebe le v tisti najbolj izstopajoči značilnosti, ki je premnogokrat moteča in za človeka nesrečna. Osebnostno moteni mora zato napraviti čisto vse, da se razpre, se oceni in zaživi tak, kot je.

Beseda Osnovna oblika Oblikoslovne lastnosti osnovne oblike
Prebiti prebiti glavni glagol; dovršni, nedoločnik
blokado blokada samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
biološke biološki splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, rodilnik
določenosti določenost samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
in in priredni veznik
psihotravm psihotravma samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
v v predlog; mestnik
otroštvu otroštvo samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, mestnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
seveda seveda členek
problem problem samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
vendar vendar priredni veznik
ne ne členek
nepremagljiv nepremagljiv splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=ne
Prav prav členek
in in priredni veznik
dobro dobro splošni prislov; nedoločena stopnja
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
da da podredni veznik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
ljudje človek samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
med med predlog; orodnik
sabo se povratni zaimek; orodnik
po po predlog; mestnik
značaju značaj samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, mestnik
in in priredni veznik
interesih interes samostalnik, občno ime; moški spol, množina, mestnik
ter ter priredni veznik
sposobnostih sposobnost samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, mestnik
razlikujemo razlikovati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
narobe narobe splošni prislov; nedoločena stopnja
pa pa priredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
da da podredni veznik
doživljamo doživljati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
sebe se povratni zaimek; tožilnik
le le členek
v v predlog; mestnik
tisti tisti kazalni zaimek; moški spol, množina, imenovalnik
najbolj najbolj splošni prislov; presežnik
izstopajoči izstopajoč deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, mestnik
značilnosti značilnost samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
ki ki podredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
premnogokrat premnogokrat splošni prislov; nedoločena stopnja
moteča moteč deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
in in priredni veznik
za za predlog; tožilnik
človeka človek samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=da
nesrečna nesrečen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
Osebnostno osebnostno splošni prislov; nedoločena stopnja
moteni moten deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, imenovalnik
mora morati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
zato zato splošni prislov; nedoločena stopnja
napraviti napraviti glavni glagol; dovršni, nedoločnik
čisto čisto splošni prislov; nedoločena stopnja
vse vse splošni prislov; nedoločena stopnja
da da podredni veznik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
razpre razpreti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
oceni oceniti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
in in priredni veznik
zaživi zaživeti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
tak tak kazalni zaimek; moški spol, ednina, imenovalnik
kot kot podredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
zapri
vir: Dnevnik
leto nastanka: 2003
vrsta besedila: Časopisi
naslov: Nedeljski dnevnik
avtor: neznani novinar