»Torek, 19. januar 1993 Danes je tovarišica v šoli govorila o afriških plemenih in njihovih boleznih. Zraven je plesala, pila neko zeleno tekočino in kadila cigarete; očitno je hotela biti smešna. Med odmorom je zaspala in sva jo z Andrejem poskušala zbuditi, a ni šlo. Potem so iz drugega razreda prišli pretepači iz Skopic in naju odrinili vstran. Učiteljico so uporabili za trampolin in po končanem igranju so jo hoteli celo zažgati z vžigalicami. Tega nismo mogli dovoliti, saj nam je obljubila igralni dan prihodnji petek. Potem smo se začeli pretepati. Andrej je vrgel moj game boy Gregorju v glavo brez mojega dovoljenja in mu prebil čelo. V jezi sem sunil Andreja med noge, se skril na omaro in po nesreči prevrnil akvarij z ribicami, padel je na tovarišico, sošolci pa so se začeli obmetavati z njimi. Reditelj je prinesel malico in mu je na vodi spodrsnilo. Padel je na trtico in začel jokati, medtem pa je v učilnici zavladal popoln kaos in pretep. Potem je prišel hišnik Vanč in ni mogel verjeti, kaj se dogaja. Videl je Manco, kako je skozi šipo odletela v atrij. Sklonil se je k tovarišici in jo začel buditi, a bilo je prepozno. Za ušesa ga je že grizel Uroš, ker je vedel, da je šla malica k vragu. Vanč ga je zabrisal v zid, in to naravnost v mojo risbo Zadnje večerje. Potem je prišla pomočnica ravnateljice in skoraj doživela infarkt, nato pa je zagledala učiteljico in jo začela ljubčkati. Vsi smo se smejali, ona pa je trdila, da ji daje umetno dihanje. Potem smo imeli matematiko. Vanč mi je po pouku rekel, da bodo moji starši morali kupiti nov akvarij. Danes je bil kar žalosten dan.«