Skupna vsebinska značilnost katoliških vrtcev v Sloveniji - nekateri delujejo s koncesijo, nekateri imajo le pogodbo z občino - je poudarjanje katoliških oziroma krščanskih vrednot kot najpomembnejšega vzgojnega temelja, na katerem sloni delo z otroki. "Res je, da v našem vrtcu z otroki tudi molimo, toda to počnemo na način, ki je primeren za tako male otroke: pred jedjo se denimo zahvalimo Bogu ali pa rečemo 'hvala, dobri Bog, za lepo vreme', molimo torej na spontan, naraven način. Veliko pozornost namenjamo krščanskim praznikom. Tisto, kar je največja značilnost našega vrtca, pa niso molitve in obiskovanje cerkva, čeprav gremo včasih tudi tja, temveč razpoloženje, ki je domačnostno, družinsko. Temelj vsega pa so občečloveške vrednote, ki se jih na primeren način trudimo posredovati tudi otrokom. Tako jih denimo ne kaznujemo, kajti otrokom bi radi privzgojili načelo ne vračaj hudega s hudim, učimo jih odpuščanja, medsebojne pomoči, dobrote," nam je delo z otroki v župnijskem vrtcu Lavra v Murski Soboti predstavila direktorica vrtca, salezijanka Marjeta Sraka. Ali morajo biti otroci krščeni, da se lahko vpišejo v ta vrtec? "Ne, sploh ne," odgovarja Marjeta Sraka, "saj nikogar v nič ne prisiljujemo. V naš vrtec sta hodila tudi deklica evangeličanske vere in otrok iz družine, kjer doma niso prakticirali vere." Vrtec, v katerem veliko pozornost namenjajo tudi petju, plesu, telovadbi in pravljicam, deluje že kakšni dve leti, za 28 otrok v dveh starostno heterogenih oddelkih skrbita dve vzgojiteljici s pomočnicama. Doslej, nam je še povedala Marjeta Sraka, so starši plačevali od 10.000 do 13.000 tolarjev, po novem pa bodo približno toliko kot v javnih vrtcih.