Ženska kampanija za kontracepcijo je trčila na dva močna okopa: na nezgodovinsko predstavo o tem, da so bile ženske od nekdaj vdane ujetnice lastnega spola, od Eve dalje obsojene na nenehne nosečnosti in porode, sprijaznjene z elizabetinskim reklom, da so otroci dar božji. In na ideološki konstrukt 19. stoletja o materinstvu kot o temeljnem, “naravnem” poslanstvu žensk in o nekakšnem “materinskem instinktu” kot neobhodnem sestavnem delu ženske “narave”. Pregled skozi zgodovino pokaže, da so se ženske vseh časov skušale na različne načine izogniti tako potencialno nevarni nosečnosti in porodu, kot tudi prevelikemu številu otrok v družini. Metode kontracepcije so bile v različnih časih in na različnih koncih sveta kaj različne, pogosto le malo manj nevarne in neprijetne kot sama nosečnost in porod. Pogosto so pri pripravi najrazličnejših vrst in oblik (napitkov, vaginalnih vložkov, izpirkov itn.) kontracepcijskih sredstev uporabljali živalske iztrebke (od oslovskih, krokodiljih, slonjih, konjskih itn. pač v skladu z lokolnimi možnostmi). Čebelji vosek, jajčni rumenjak, peno kameljih nazdrvi, orehove lupinice, žafran, čebulo, različne trave itn. so uporabljali na raznih koncih sveta kot maternične diafragme. Uporabne so bile tudi različne tehnike pred, med in neposredno po samem spolnem odnosu, ki naj bi oslabile vitalnost spermijev, onemogočile njihovo izlitje v vagini/-o ali pa pripomogle k njihovi čim hitrejši odstranitevi (med ženskami različnih indijanskih plemen širom Amerik so bile znane prav posebne vrste post-seksualnih plesov, evropske prostitutke pa so z istim namenom prakticirale tehniko “odločnega uriniranja v kahlo”). Svoje naj bi dodali tudi različni amuleti, ki se med seboj glede učinkovitosti verjetno niso posebno razlikovali ne glede na to, ali so bili izdelani iz zob mrtvih otrok ali pa iz posameznih koranskih sur. Poleg kontracepcijskih metod so bile v rabi razne tehnike splavljanja, v različnih kulturah pa se je v različni meri, instutucionalizirano ali kriminalno, uporabljal tudi detomor. Ženskim prizadevanjem so se že veliko pred prvimi različicami kondomov pridružili tudi moški z bolj ali manj neprijetnimi, celo bolj ali manj razumljivimi in izvedljivimi oblikami koitiranja: coitus obstructus, coitus interruptus, coitus reservatus in še bi se našel kakšen.