Čeprav javnost zoofilike etiketira z besedami " izprijenec in bolnik ", je treba poudariti, da zoofilija ni bolezen. " Gre za zelo delikatno vprašanje, saj živimo v času postmoderne, ko se več ne ve, kaj je normalno in kaj ne. Dva odrasla človeka se dogovorita, kako bosta prakticirala seks. Z živaljo pa se ne morete dogovoriti, kako bosta seksala. Poraja se vprašanje o pravicah živali, ali one to želijo ali ne. Gre za filozofsko vprašanje, ali je žival zlorabljena, tako kot je na primer otrok. Marsikdo bo dejal, da je žival v tem primeru zlorabljena. Z našega strokovnega stališča pa je to definitivno motnja ali odvisnost. Če se nekdo lahko spolno zadovolji le z živaljo, če ga nič drugega ne zanima, niti partner, če ga zanima le spolnost z živaljo, potem izpolnjuje vse kriterije, da lahko rečemo, da gre v njegovem primeru za odvisnost ," je dejal in dodal, da so tovrstni primeri zelo redki. Milivojević je v nadaljevanju pogovora opozoril, da se ljudje, ki prakticirajo tovrstno spolnost, ne odločajo za zdravljenje, prav tako jih nihče ne pripelje na terapijo, saj se njihova početja odvijajo v popolni tajnosti. " Živali se ne morejo pritožiti, tako da oni tega ne občutijo kot neko težavo ," pravi.