Sreda, 4. novembra: Kar je naslednjega dne s komentarjem v Družini le še zabelil njen urednik Janez Gril: minister, ki ne bo uvedel v šole »religiozno tipskega pouka« kot obveznega izbirnega predmeta ter tako »ne bo odpravil starih, komunističnih krivic«, pravi Gril, »ni primeren za službo, ki jo opravlja, pri čemer je čisto vseeno, ali je krščanski, liberalni ali kakšen drugačen demokrat«. Bolj kot na »odpravljanje komunističnih krivic« velja biti pri takih zahtevah pozoren na njihovo razumevanje sveta: minister namreč v demokraciji po definiciji ne more z dekretom uvesti novega predmeta v šole, ampak bi tako odločitev lahko sprejel le strokovni svet, ki ga imenuje demokratično izvoljeni parlament ter tak sklep nato še sam potrdi ali zavrne. Zato družba, v kateri bi minister uvedel verouk kot obvezni izbirni predmet v javne šole, ne bi bila ne liberalna, niti krščanska in še manj demokratična: poleg kršenja temeljne demokratične procedure bi se s tem tista večina, ki prakticira katolištvo kot svoj svetovni nazor, apriori postavila v položaj, v katerem bi samega sebe ljubila bolj kot svojega bližnjega, saj otroci protestantov, ateistov, muslimanov, pravoslavcev in vseh ostalih kratkomalo ne bi imeli možnosti, da bi se v šoli temeljiteje podučili o svetovnem nazoru svojih staršev.