Kaj pravzaprav zajema vaše delo na Kmetijski svetovalni službi Brežice? Sem sicer terenski svetovalec, a ker je vedno več pisarniškega dela, pogrešam terensko delo. In od kod prihajate v službo v Brežice? Iz Dolnje Pirošice, kjer ima oče srednje veliko kmetijo in recimo, da na kmetiji malo pomagam, kjer imamo trenutno 15 bikov in 10 krav, vstajam ob peti uri zjutraj, da pomolzem krave. Društvo deluje deset let. Na čigavo pobudo je bilo ustanovljeno? Ustanovni zbor je bil že leta 1993, kjer so se povezali rejci prašičev iz vseh treh posavskih občin in manjšega dela dolenjskega območja, tistega, ki je bolj gravitiralo na Posavje. Pobudo je dala Zdenka Kramar, takratna svetovalka za področje prašičjereje in rejci prašičev. Vseskozi je včlanjenih okoli 50 članov, sedaj jih je že več iz Posavja. Kasneje je bilo ustanovljeno Dolenjsko prašičjerejsko društvo, s katerim dobro sodelujemo in večino aktualnih zadev na področju prašičjereje rešujemo, usklajujemo in organiziramo skupno. Kaj društvo prinaša rejcem? Bistvo društva je druženje ljudi, ki imajo neke skupne cilje, ter hkrati prenos informacij. V času delovanja društva je bil dosežen precejšen napredek v prašičjereji, saj so rejci z medsebojno izmenjavo informacij, udeležbo na izobraževanjih in strokovnih ekskurzijah dosegli na svojih kmetijah viden napredek. Na primer, pri reji v izboljšanju zootehničnih pogojev reje; ureditev hlevov in prehrane prašičev, dvig kvalitete plemenske vrednosti prašičev, to je osnovne plemenske črede, ter posledično izboljšanje klavne kakovosti prašičev pitancev. Kateri rejci so včlanjeni v društvo in kakšne pasme prašičev gojijo? S kakšnimi problemi se soočajo? V društvo so včlanjeni tako rejci plemenskih svinj kot tudi rejci prašičev pitancev. Ti člani, ki so v društvu, imajo od 10 do 100 plemenskih svinj v reji in do 400 pitancev v turnusu. Nekateri se ukvarjajo z kombinirano rejo plemenskih svinj in pitanjem prašičev do končne teže, nekateri pa se ukvarjajo samo s pitanjem prašičev. Pri vsem tem pa je problem, da so rejci pri prodaji prepuščeni lastnemu trgu, saj le manjši del prašičjerejcev prodaja svoje prašiče organizaciji, s katero imajo sklenjeno pogodbo. Gotovo pa težijo k neki dobri organizaciji, ki bi skrbela za odkup prašičev, nasploh pa je vse odvisno od trga samega. Brez izobraževanja rejcev pa tudi ne gre… Seveda, v tem času je bilo ekskurzije po Sloveniji, v Italijo in Avstrijo, kjer je rejcem omogočeno spoznavanje in načini reje prašičev še v drugih okoljih. Kakšne pasme prašičev pa vzrejajo naši rejci? Na področju Posavja delujejo štirje vzrejni centri za plemenske svinje, kjer vzrejajo plemenske svinje (ženske) linije - 12, te so potomke dveh pasem in so križanke med švedskim landrasom -11 in velikim jorkširjem - 22. Linija 12 se nato v široki reji uporablja kot maternalna linija za prirejo odojkov oz. prašičev pitancev. Posavju redi včasih zelo razširjenega in za naše območje značilnega krškopoljskega prašiča, ki je naša edina slovenska avtohtona pasma prašičev. Je prašičjereja v slovenskem kmetijstvu panoga, ki ima bodočnost? Je, vsekakor je. Število kmetij, kjer redijo prašiče, se je v zadnjih letih občutno zmanjšalo, so se pa obstoječe kmetije v velikem deležu preusmerile samo v rejo prašičev z pridelavo osnovne krme na lastnih površinah. Pri nas govorimo o družinskih kmetijah, kjer pa je več napredka vidnega pri mlajših nosilcih kmetij. Kako je s porabništvom svinjskega mesa, saj so se prehranske navade državljanov kar precej spremenile, kaj pravijo rejci? Trenutno prodaja svinjskega mesa še vedno poteka tekoče in ni bojazni, da bi je ne bilo, čeravno so se prehrambene navade nekoliko spremenile. Po statističnih podatkih se poraba prašičjega mesa v Sloveniji postopoma povečuje in je nekaj pod 40 kg na prebivalca – 10 odstotkov manj kot je evropsko povprečje. S čim rejci danes hranijo pujske, kajti zdi se, da se je tudi na tem področju precej spremenilo? Naše babice in dedje so pujske vseeno drugače krmili. Spomnimo se svinjskih loncev s kuhanjem krompirja, dodajanjem mleka… Še vedno v večini z doma pridelano krmo – koruza, ječmen, krmni grah -, z dokupom beljakovinskih dodatkov in mineralno vitaminskih mešanic oziroma super koncentratov. Za sklepno besedo pa še eno osebno vprašanje, zanima me namreč, ali sami radi užijete pujskovo meso? O, seveda in nasploh se ga bo še jedlo. Če ga kak dan ali en teden ni na mizi, se da tudi čisto lepo preživeti, potem pa si ga zaželiš, vseeno ali je sveže pripravljeno ali je prekajeno. Ampak zjutraj, za zajtrk, pa z užitkom pojem skodelico svežega domačega kravjega mleka, sladkanega in z gosto nadrobljenim kruhom tako, da žlici ni težko pokončno stati v skodelici. Natja Jenko Sunčič