Na mariborskih predvolilnih plakatih je Franc Kangler bodel v oči z oranžno kravato in klorofilno zeleno srajco, mladostno nezatlačeno za hlače. Pri izboru županske »uniforme« pa se prvi mož mesta raje odloča za oprijeto črno športno majico z v-ovratnikom, ki mu daje mnogo bolj strogo podobo. Nasmeška, s katerim je očaral občane, pa ni pospravil v predal, v katerem se nabira prah na zeleno-oranžni kombinaciji. Še posebno v zadnjih dneh mu gre veliko na smeh, saj bo Maribor, vse kaže, leta 2012 evropska prestolnica kulture. Tudi minuli četrtek je bil odlične volje, ko je s prvim Ryanairovim letalom pristal na mariborskem letališču. Mesto bo kmalu zapustil njegov predhodnik Boris Sovič, kar ga bo tudi veselilo, saj mu je ta politik grenil življenje na sejah mestnega sveta. V vidno veselje mu je tudi odločitev njegovega celjskega prijatelja, da se bo potegoval za vodenje SLS. Oboroženemu z vso to samozavestjo mu ni neprijetno javno govoriti o svojih prijateljih in sovražnikih v politiki in gospodarstvu.Ste že povabili ljubljanskega in celjskega župana k sodelovanju pri uresničitvi projekta Maribor, evropska prestolnica kulture 2012? O povabilu ljubljanskemu županu ne razmišljam, saj se mi zdi bistveno, da širimo kulturni prostor v vzhodni koheziji. Celjskega župana pa sem ob kavi že povabil, naj se povežejo z nami s svojimi programi in projekti. Prepričan sem, da bo tudi Celje postalo partner projekta Maribor EPK 2012.Torej bo Ljubljana izključena iz tega kluba?Ljubljana ima prihodnje leto pomemben dogodek: šest mesecev bo Slovenija predsedovala EU, vsakodnevno bosta zato v prestolnici na dnevnem redu kultura in politika. Čas je, da pridejo do izraza tudi druga mesta.Je to vaše maščevanje za centralizacijo Slovenije?Ne, gre bolj za sposobnost vzpostavitve dialoga. Meni je uspelo povezati ljudi ne glede na strankarsko pripadnost. Vprašajte se, zakaj se župan Novega mesta ni povezal z ljubljanskim, velenjski župan pa ne s celjskim. Ker sta verjetno verjela v mariborsko zgodbo.Ali pa ker ju niso povabili...Ali pa tudi zato.Kako odgovarjate na očitke, da je Maribor morda res napisal najboljši program, a razen papirnatih zamisli na področju kulture ne more ponuditi veliko stvari, ki bi bile zanimive na evropski ravni? Vse, kar ima Ljubljana, ima tudi Maribor. So v Ljubljani sposobni narediti festival, kakršen je Festival Lent? Sta mariborska opera in balet manj vredna kot ljubljanska? V mariborskem baletu imamo tri Prešernove nagrajence, v operi pa enega najboljših opernih solistov v Evropi. Vzpostavili bomo finančno konstrukcijo, s katero bomo ustvarili kulturno prestolnico, kakršno si želimo imeti v Evropi. Moramo poskrbeti za kulturni razcvet s kulturno eksplozijo.Zakaj ste se odločili, da boste s prvim Ryanairovim letalom prileteli v Maribor, namesto da bi svečano izkoristili prvi let v London in odleteli na Otok?Za nas je bolj pomembno, da ljudje prihajajo v mesto. To je vzrok. In da sem na let povabil 40 do 50 ljudi. Želim mu dati težo. Letalske karte so stale okoli 5000 evrov in so bile v celoti plačane iz mojega zasebnega žepa. Občina bo plačala samo nočitve za občinske svetnike, ki gredo z nami. In kaj pričakujete, da boste dobili za to, da ste omenjenim ljudem plačali izlet? Hočem pokazati, da je treba tvegati, če hočeš kaj pridobiti. Združenje Rast že ve, da bomo septembra dobili nov zračni most z enim izmed evropskih mest. Da, intenzivno lobiram pri direktorjih letalskih družb, da bi povezali Maribor s svetom in ga razvili. Bivši župan Boris Sovič pa bo kmalu odletel iz Maribora, saj odhaja za veleposlanika v Izrael. Ga boste v Mariboru pogrešali, boste pogrešali vajino razpravo v mestnem svetu?Ne bom ga pogrešal. Moram pa povedati, da me je zelo negativno presenetil s tem, ko se je spustil na tako nizko raven. V preteklosti sem imel drugačno mnenje o njem. Želim mu veliko uspehov v novi službi, upam, da jo bo opravljal v interesu Slovenije.Kako pa vi gledate na to nagrajevanje? Sovič bo dobil veleposlaniško mesto zato, ker je v Mariboru podprl županskega kandidata največje vladne stranke.Tako nagrajevanje je bilo praksa vseh vlad. Bolj zanimivo je, da prihaja nagrajenec iz vrst SD. Prvič v zgodovini se je zgodilo, da so se poskušali zbližati politiki SD in SDS. Če bi gospod Pivec postal župan, bi bila to prva velika koalicija teh dveh strank, in to bi bil po mojem mnenju preboj ledu za takšno politiko na državni ravni v naslednjem mandatu. A se ni izšlo, saj se je vmešal drug županski kandidat.Je torej zdajšnja mariborska koalicija tudi že nekakšna napoved bodoče koalicije na državni ravni?Ne, ne, to ni. Po osmih letih mi je uspelo v Mariboru povezati leve in desne. Imamo koalicijo s SDS, čeprav predsednik pogodbe še ni podpisal, v njej pa so še LDS, SMS, DeSUS, SNS in več list. Zunaj so ostali samo Auerjevi svetniki in SD, ki so že na začetku napovedali, da ne želijo sodelovati. Prepričan sem, da se bo naše sodelovanje s SD okrepilo, ko bo Sovič zapustil Maribor.Čeprav SDS noče podpisati koalicijske pogodbe, za zdaj tesno sodeluje z vami pri vodenju Maribora. Pričakujete, da bodo prihodnje državnozborske volitve skrhale ta odnos, še posebno, če bo mestni odbor stranke – kot se že nekaj časa govori – res prevzel Gregor Pivec?Ne pričakujem zaostritev. Sodelovanje lahko samo pohvalim, tudi s predstavniki vlade ni nobenih zapletov. Veliko problemov, ki sem jih podedoval od Soviča – med občino in nekaterimi ministrstvi je odprtih več tožb – sem že saniral oziroma sem v fazi dogovarjanja. Vzpostavil sem dialog.Po Sovičevem odhodu bo (p)ostal vaš najbolj oster kritik populist Stojan Auer, ki vas med drugim bombardira s peticijami, naj občina postane lastnica NKBM in da naj država oblikuje avtonomno pokrajino Štajersko ipd. Kako ocenjujete njegove zamisli?Velikokrat ga ne razumem, ali nastopa kot svetnik ali kot predsednik stranke, kot novinar ali lastnik medijske hiše. Vse to meša. V politiki tega ni. Zamislite si, da bi bil novinar Dnevnika ali Dela obenem še predsednik politične stranke in bi hkrati sedel v ljubljanskem mestnem svetu.Naši viri pravijo, da ste veliko lobirali za vstop gospoda Ivana Hajnška v upravo NKBM. Zakaj?Gospod Hajnšek je moj dober prijatelj, je strokovnjak in dober informatik, ki bi lahko bil v upravi banke dober svetovalec. Zakaj ne bi za takšnega podjetnika zastavil svojega imena, to sem storil že za marsikoga. Za vse tiste, ki hočejo dobro Mariboru, sem pripravljen zastaviti svoje ime.Vam je žal, da mu ni uspelo?Gospodu Hajnšku je uspelo, saj je bil imenovan v upravo NKBM. Od devetih glasov v nadzornem svetu jih je dobil pet in je bil izvoljen. Drugo vprašanje pa je, kaj počne predsednik nadzornega sveta banke. Videli bomo, kaj bo zdaj storil ta predsednik, ali bo preklical sklep nadzornega sveta in na kakšen način. Mediji se morate vprašati, zakaj še zmeraj ni sprejel in podpisal zapisnika te seje. Kakšen se vam zdi napovedani model privatizacije NKBM?V Mariboru se zavedamo, da je NKBM srce mariborskega gospodarstva pa tudi širše. Zato nam za banko ni vseeno. Zavedamo se, da do privatizacije mora priti. Ne more pa nam biti vseeno, kdo in kako bo postal lastnik. Zato sem vesel, da si bo finančni minister vzel čas in bo skupaj z nami usklajeval te postopke ter nas obveščal o vseh postopkih, ki se odvijajo v vladi. Turistični agenciji v lasti Marjana Krajnca, direktorja in lastnika Študentskega servisa Maribor, ste oddali desetletno koncesijo za turistično ladjico na Dravi.To ni koncesija, dogovorili smo se za občinsko pomoč, da se bodo lahko občani štirikrat na dan vozili z ladjico po Dravi. S tem spodbujamo turizem in življenje na reki Dravi. Vsak ima odprta vrata, če lahko pripelje svojo podobno ladjico. Ladjica bi morala biti nared že 15. maja, a smo ugotovili, da v Mariboru nimamo neke velike poročne dvorane s primernim parkiriščem, zato smo spontano prišli do zamisli, da bi lahko imeli poleti poroke na reki. Investitor se je odločil nabaviti novo primerno ladjico z restavracijo.Znano je, da je Marjan Krajnc tesno povezan z LDS – vaš podžupan Andrej Verlič je bil nekaj časa celo v nadzornem odboru njegove firme – in da je tudi vaš dober znanec. Je ta posel povračilo za njegovo financiranje vaše predvolilne kampanje? Gre za čisto špekulacijo. Gospoda Krajnca poznam tako kot vse druge direktorje v Mariboru. Pred nedavnim še sploh nisem vedel, da je agencija Don Travel v lasti Študentskega servisa (ŠS). Kolikor mi je znano, Krajnc naši stranki ni finančno pomagal. Povezujejo naju zato, ker je moj osebni prijatelj Drago Žura, direktor mariborske Študentske organizacije ŠOUM, ki je bil tudi v mojem volilnem štabu. ŠOUM in ŠS pa delata z roko v roki. To ni nobena skrivnost, vsak ima pravico koga podpreti. Priznati pa moram, da z gospodom Krajncem dobro sodelujem in hočem, da opravlja svoje delo. Tudi zato smo v državnem zboru z dopolnilom SLS preprečili namere ministra Drobniča, ko je hotel poseči pregloboko v pravice študentske organizacije. Od takrat sva z Žuro dobra prijatelja. Sodeč po vaših zadnjih odgovorih se splača biti vaš prijatelj.Zdaj hočejo biti vsi moji prijatelji (smeh). Imajo torej vaši prijatelji zdaj prednost pri vašem kadrovanju in pri občinskih poslih?Nikakor! Jaz znam prestopiti prag in povezovati ljudi. Član naše stranke je kandidiral za strokovnega direktorja mariborskega zdravstvenega doma, pa ga nisem podprl. Ker sem ocenil, da je treba nekatere segmente pokriti skozi stroko. Ne zanikam pa, kdo je moj prijatelj. Tudi bratje Šrot so moji prijatelji. Okoli petnajst poslancev SDS – od Hvauca in Jerovška do Pukšiča in Zamernika – je mojih dobrih prijateljev in zanje bi marsikaj storil. In tudi Rudi Moge iz LDS je moj prijatelj. Kot mariborski župan sem najprej odvzel pooblastilo direktorju zavoda za urbanizem Ljubu Mišiču. Te dni bom imenoval na ta položaj strokovnjaka Matevža Čelika iz Ljubljane, ki sem ga letos srečal prvič.Omenili ste brate Šrot. Na novembrskem kongresu naj bi vodenje SLS prevzel celjski župan Bojan Šrot, ki ga podpirate tudi vi. V čem menite, da bo boljši predsednik stranke kot Janez Podobnik?Težko govorim o razlikah. Treba je govoriti o tem, da prihaja čas, ko slovenski politični prostor išče nove obraze, novo vizijo, in v ljudski stranki je veliko modrosti in smo vedno znali oceniti, kdaj je pravi čas za spremembe.Toda Bojan Šrot ni tako nov obraz.Je nov obraz. Je politik, ki je doslej deloval predvsem na lokalni ravni in dosegel velik uspeh pri razvoju Celja. Bil je tudi državni sekretar na ministrstvu za pravosodje, torej ima nekaj izkušenj z delovanjem v vladi. Pomembna pa je tudi njegova aktivnost v SLS – Šrot in Janez Podobnik sta velika prijatelja in trenutno je Bojan Šrot podpredsednik Janezu Podobniku. Z novim sporočilom je torej v tem trenutku tudi velika priložnost za SLS, da bolj aktivno poseže v slovensko politiko.Menite, da je za dvig stranke nujno, da izgubi prizvok dinastije Podobnik?Ne gre za dinastijo Podobnik, gre za preteklost, ko je bila narejena velika napaka. Ta napaka je bila, da smo se šest mesecev pred državnozborskimi volitvami združevali s krščanskimi demokrati. Do zadnjega sem opozarjal, da ni pravi čas za to, da se je treba združevati po volitvah, ko bomo lahko ugotovili, kolikšna je vrednost delnic. Mi pa smo se združevali v razmerju ena proti ena in je šlo za nasilno združevanje, kar ni rodilo plodov. Od tistega trenutka naprej je SLS na neki način vedno iskala svoj prostor, čeprav v Sloveniji ni stranke, ki bi imela tako dolgo in tako globoko tradicijo, kot jo ima prav SLS. Po moji oceni prihaja čas, in to ugotavljajo tudi državljani, ko je v Sloveniji potrebna zmerna desnosredinska stranka, in prepričan sem, da smo na pravi poti. Združitev SLS in SKD se je pokazala za povsem ponesrečeno potezo. Ste kdaj razčistili, kaj je bilo v ozadju te združitve oziroma ali je kdo načrtoval tak razplet?Seveda. Vsi, ki smo bili v vrhu stranke, vemo, kdo in na kakšen način je imel interese.Konkurenčna stranka?Mislim, da je šlo za konkurenčno stranko.Ste lahko še bolj konkretni? Govorite o Janezu Janši?Mislim, da sem dovolj jasno povedal, da gre samo za konkurenčno stranko. Ali je to z leve ali desne – vsakdo si pač želi, da je njegova stranka najmočnejša. Mislim, da je šlo pri združenju s SKD za poroko z nezvestim partnerjem in da je kasnejša ustanovitev Nove Slovenije pokazala, da je šlo za vnaprej pripravljeni scenarij. Glede na poteze lahko danes ocenjujem, da je šlo za scenarij, kako s političnimi manevri potopiti Slovensko ljudsko stranko. A se zaradi zgodovine, predvsem pa zaradi korenin SLS ne da iztrebiti, kot so si nekateri želeli. Prav nasprotno, to nas iz dneva v dan krepi.Govorite o potrebi po močni desnosredinski stranki. Se bo vaša stranka, če jo bo prevzel Bojan Šrot, premaknila bolj proti sredini ali morda celo proti levemu polu?SLS bo ostala desnosredinsko stranka, res pa je, da lahko z enim krilom tudi nekoliko zapolnimo prostor, ki ga je izpraznila LDS. Prostor v sredini je v tem trenutku prazen in ga bo treba zapolniti, in tu je dejansko tudi priložnost za SLS.Pa vam bo Janez Janša dopustil menjavo v vrhu SLS?To ni stvar Janeza Janše.Lahko pa Janez Janša vpliva...Janez Janša je lahko samo vesel, če bo imel ob sebi močno Slovensko ljudsko stranko. Koliko pa bi lahko ta prenovljena SLS z novim vodstvom pomenila odmik od kmečkega prebivalstva? Slišati je tudi, da tako vi kot Bojan Šrot na primer s predsednikom Kmetijsko-gozdarske zbornice Petrom Vriskom niste ravno v dobrih odnosih.Odnosi so zelo dobri, smo pa stranka, v kateri gojimo dialog in če imata dva različno mnenje, to ne pomeni, da se kregamo. Z Vriskom, Šrotom, Janezom Podobnikom, tudi Smrkoljem se dobro razumemo, imamo pa velikokrat različna stališča, kar je dobro in prav. Na koncu pa smo enotni. SLS se ne bo odmaknila od kmečke populacije. Ne vidim razloga, zakaj bi se. Pomembno pa je, da se odpremo še za druge. Saj smo odprti, smo že bili odprti, bili smo že pri 20 odstotkih, pa se tudi tedaj nismo odmaknili od kmečke populacije.Če se vrnem k lokalni politiki, se ne bi niti najmanj želel odmakniti od te populacije, ki je zelo pomembna, sem pa z neko vizijo v Mariboru ob močni konkurenci nagovoril več kot 50 odstotkov volilcev. To pomeni, da si predvsem želimo tako kmečko populacijo kot gospodarstvenike, intelektualce na neki način združiti.Menite, da bi bilo dobro, da se Janez Podobnik, če bo za predsednika stranke kandidiral Bojan Šrot, že pred kongresom odreče kandidaturi?Pomembno je, da se pogovorimo in na kongres pridemo skupaj. Janez Podobnik, Bojan Šrot in Franc Kangler smo veliki prijatelji in se večkrat sestajamo ter analiziramo razmere v stranki. Kdorkoli v Sloveniji pričakuje, da bi se Kangler, Šrot in Podobnik skregali ali razšli, se prekleto moti. Predhodno se bomo dogovorili o programu, kadrovski prenovi, če bo potrebna, in tudi vsebinski prenovi. Kongres, ki bo novembra, bo kongres, ki bo dal državljanom in državljankam možnost, da se odločijo in da bodo imeli na naslednjih državnozborskih volitvah kaj izbirati. Vi me že dolgo poznate in ko Kangler neha ropotati, to pomeni, da je stvar v redu. Sedaj že dolgo ne ropotam, ker imam dober občutek.Računate, da lahko stranka ponovno doseže skoraj 20 odstotkov, kot jih je imela po volitvah leta 1996?Ob razvoju nekaterih dogodkov bi lahko prihodnje leto SLS dosegla krepko boljši rezultat kot na zadnjih in predzadnjih državnozborskih volitvah ter že lovila rezultat iz leta 1996. S prenovo, z neko vizijo in ob nekaterih dogodkih bi lahko dosegli od 15 do 20 odstotkov glasov.Kako pa vi razumete sodelovanje Matjaža Gantarja z LDS? Verjetno ni vstopil v njihov gospodarski odbor zaradi sočustvovanja s poraženci?Po mojem osebnem prepričanju je bil Matjaž Gantar razočaran nad nekaterimi potezami.Vlade?Da, in zgolj iz razočaranja se je odločil, da bo pisal gospodarski program LDS. V SLS imamo gospodarski program že deset ali petnajst let, in to dobrega, morda ga je treba zgolj prilagoditi trenutnim gospodarskim razmeram v Sloveniji. Mislim pa, da bi to moralo biti opozorilo vsem strankam in ne samo vladi, da je treba nekatera odprta vprašanja, ki nastajajo, reševati z občutkom in dialogom. Sta se z Matjažem Gantarjem o njegovih zadnjih potezah kaj pogovarjala? V zadnjem času se z gospodom Gantarjem nisva pogovarjala, pred lokalnimi volitvami pa se mi zdi, da sva imela stik. Kot se nakazuje, bo tudi v SLS, če bo vodenje prevzel Bojan Šrot, v večji meri posegel kapital. Prepričan sem, da je v tem trenutku več kapitala v SDS pa tudi v SD in LDS kot pa v SLS.Pojavljajo se namigi o povezavi LDS in SLS oziroma o – tudi kapitalskem – dogovoru, po katerem naj bi SLS nagovarjala predvsem volilce v ruralnih predelih in na Štajerskem, LDS pa v nekaterih urbanih delih Slovenije.SLS v sedanjem trenutku s svojimi župani skoraj v večji meri pokriva urbani predel kot druge politične opcije. Ta kalkulacija glede LDS torej ne drži. Res je, da smo bili v preteklosti z LDS že trikrat v koaliciji, je pa tudi res, da je to, kakšne bodo prihodnje koalicije, odvisno predvsem od volilnega rezultata. V tem trenutku je torej o prihodnjih povezavah težko soditi. Tudi Janez Janša je po zmagi na zadnjih državnozborskih volitvah javno povabil v koalicijo Pahorjevo SD, preden je povabil Slovensko ljudsko stranko in Novo Slovenijo.Torej vi v tem trenutku ne vidite kakšnih ovir za povolilno koalicijo s komerkoli?V tem trenutku ne. Odvisno od programa in od povezav.Bi bilo možno, da SLS, če bo Bojan Šrot prevzel vodenje stranke in se bodo nadaljevale napake vlade, na katerih bi lahko utemeljili svojo potezo, izstopi iz sedanje koalicije? S tem bi stranka postala prepoznavnejša in se manj utapljala v desnih strankah.S tem, ko izstopiš iz vlade, v slovenskem prostoru ne dobiš kredibilnosti. Noben izstop v preteklosti ni bil nagrajen. V tem trenutku ima SLS dobro pozicijo v vladi, dobro sodeluje s koalicijskimi partnericami. Morda bi bilo potrebno več dialoga na kadrovskem področju, na vsebinskem pa konstruktivno sodelujemo. Katere so po vaši oceni tri najboljše in tri najslabše poteze te vlade?Najslabših ne bi ocenjeval, saj prihajam iz vladne stranke. Kot župan pa si upam trditi, da je ena izmed dobrih potez, da je vlada poslušala mednarodno komisijo in nagradila Maribor s partnericami za kulturno prestolnico. Zelo dobra poteza je, da ima vlada seje po Sloveniji. Ko so bili ministri nazadnje v Mariboru, smo z župani sosednjih občin z njimi uredili kar nekaj vprašanj. Bi lahko rekli, da je največja napaka vlade uničevanje Sove?Mogoče se ne strinjam z vami, da gre za uničevanje, se pa problemi z obveščevalnimi službami tako ne rešujejo. V razvitih demokracijah se konflikti v obveščevalnih službah rešujejo za zaprtimi vrati in ne pred sedmo silo. Vsaka država potrebuje dobro obveščevalno službo in tudi slovenska obveščevalna služba sodeluje z drugimi evropskimi obveščevalnimi službami. Smo člani EU in Nata – deset let sem bil član parlamentarne skupščine Nata in vem, da si obveščevalne službe znotraj Nata izmenjujejo podatke in koordinirajo delo – in na tak način ugled Slovenije in slovenskih obveščevalnih služb znotraj teh dveh ustanov ne sme pasti.V Delu smo priče spremembam v nadzornem svetu. Pričakujete, da bo – glede na to, da 75 odstotkov Večera obvladujeta Delo in Infond Holding – prišlo do sprememb tudi na Večeru?V zadnjem času nekaj slišim o tem, ampak to je stvar lastnikov. Sem se pa že čudil, kako in na kakšen način so v tej sestavi nekateri prišli v nadzorni svet. Mislim pa, da mediji nimajo tako močnega vpliva v politiki, kot jim pripisujejo nekateri.Mediji v politiki ali politika v medijih?Mediji v politiki. Kaj pa politika v medijih?Ja in ne, odvisno, za kateri medij gre.Pa menite, da bi bile spremembe na Večeru potrebne?Do tega vprašanja se ne bi želel opredeliti.Se vam pa zdi, da ima na Večer prevelik vpliv SDS oziroma konkretno družina Petek?Po mojem osebnem mnenju ja.Premiera zapuščajo nekateri zelo zvesti podporniki, že kar nekaj časa pa je mogoče slišati tudi o nezadovoljstvu nekaterih poslancev SDS, zlasti s štajerskega konca, ki naj bi razmišljali o prestopu v SLS. Se o tem še pogovarjate?Ne vem, osebno z vsemi poslanci na vsebinskem področju, predvsem pri zagotavljanju nekaterih potreb v Mariboru, zelo dobro sodelujem. Je pa stvar posameznika, kako se odloči, pri kateri politični opciji bo delal.Pa se s kom pogovarjate o morebitnem prestopu k SLS?V tem trenutku ne.Še vedno prejemate nadomestilo poslanske plače? Do 1. julija bom prejemal nadomestilo, saj ob prevzemu županske funkcije še ni bil sprejet proračun in nisem želel bremeniti začasnega financiranja Mestne občine Maribor.Pa se vam prejemanje nadomestila tudi bolj splača?Ne. a mariborskih predvolilnih plakatih je Franc Kangler bodel v oči z oranžno kravato in klorofilno zeleno srajco, mladostno nezatlačeno za hlače. Pri izboru županske »uniforme« pa se prvi mož mesta raje odloča za oprijeto črno športno majico z v-ovratnikom, ki mu daje mnogo bolj strogo podobo. Nasmeška, s katerim je očaral občane, pa ni pospravil v predal, v katerem se nabira prah na zeleno-oranžni kombinaciji. Še posebno v zadnjih dneh mu gre veliko na smeh, saj bo Maribor, vse kaže, leta 2012 evropska prestolnica kulture.