Tako kot določitev družbene smrti tudi določitev fizične smrti ni samoumevna. Z definiranjem točnega trenutka smrti je imela medicina vedno težave. Če je nekoč veljalo, da smrt pomeni odsotnost bitja srca in prenehanje dihanja, je z napredkom medicine ta definicija postala neustrezna, saj je bilo človeka po zastoju srca mogoče oživiti. S pojavom presajanja organov pa je postala definicija smrti še bolj nezadostna. Danes medicinska definicija govori o možganski smrti. Antropologinja Margaret Lock, ki je v različnih kulturah raziskovala odnos do koncepta možganske smrti, ki je tesno povezan z darovanjem organov, je ugotovila, da ga na Japonskem celo uradna medicina dolgo ni mogla sprejeti, saj ga niso mogli vključiti v svoje razumevanje človeka in njegove pozicije v svetu, poleg tega pa v japonski kulturi mrtvo telo velja za izredno nečisto.