PREDSEDNIK VILI REZMAN: Hvala. Samo še jaz nekaj takih bolj sporadičnih misli, da se odzovem na to kar sem prebral in kar sem prej slišal. Potem je zame pomembno poudariti to, da mi tega k čemur težimo ne moremo doseči zgolj s krožki ali s čim podobnim, z nekimi apartnimi instrumenti. Zato ker jaz tudi tako vidim, gre za duha podjetniškega, gre za to filozofijo, gre za to, da bomo pripoznali podjetnost, ki je ustrezno socialno vlogo, pozicijo v družbi in vse kar se na tej socialni in sociološki aspekt se potem seveda tudi veže, ker drugače bo to izgledalo kot neka enostranska akcija, ki lahko v posamičnih obdobjih, kot se je doslej zgodilo, za kakšno leto dobi malo kril, potem pa se ta krila porežejo. Zelo bi se bal identificirati podjetniško s tehniškimi poklici. In mislim, da bi bilo napak, če bi mi kar tako dezavuirali sedaj, bi rekel, posamične šole, posamične poklice, posamična videnja, ker podjetnost ni vezana na poklic. Podjetnost je stil življenja, je neka sposobnost kompetitivnosti in tako naprej, da tega ne naštevam preveč. Zato bi rekel, da moramo mi prispevati k temu, da bomo ta širok koncept razvijali, ker drugače, vsaj jaz, ne bi z velikim veseljem pri takšni stvari sodeloval. To nič ne pomeni, da bi sedaj mislil, da ni treba vzpodbujati deficitarnih poklicev. Tudi to je treba narediti. Ampak tudi znotraj teh poklicev so ljudje, ki so bolj ali manj podjetnik, ki so bolj dovzetni za to, ali ne. Navsezadnje, če se malo pohecam, naj ne bo to za hudo vzeto,