»Stranka je izgubila, predvsem ker je bila dolgo na oblasti. Imela je tudi notranje probleme, ki pogosto nastanejo, ko se vladajoče stranke preselijo v opozicijo. Posamezni naši člani so postali nezadovoljni s svojim položajem in s pozicijo stranke, niso se znali spoprijeti z njeno novo, opozicijsko vlogo, z njeno drugačno politiko. A stranka ni razpadla, temeljne vrednote so ostale neokrnjene, članstvo se je celo povečalo, mnogo več ljudi vanjo vstopa, kot jih je izstopilo. Je pa res, da so izstopili člani, ki so bili vidni obrazi za našo stranko, zato tudi občutek, da jo je zapustilo veliko članov. Naša baza je ostala enotna, lokalni odbori, 220 jih je, delujejo, članstvo pa krepimo z novimi ljudmi. Spremenjena situacija te strezni, z jasnejšim pogledom ugotoviš, kje so problemi. Mislim, da je stranka veliko premalo komunicirala navznoter, zato tudi zunanjim glasovom ni vedno znala pravočasno prisluhniti. Ni bilo pravega dialoga. Po petih mesecih, odkar sem predsednica LDS, lahko rečem, da smo ta del notranje konsolidacije izpeljali. V stranko se je vrnil pozitiven duh, vrnila se je povezanost, ki je bila nekoč značilna za LDS, člani pa vidijo v tej novi poti možnost za razvoj. V resnici me prav ta ambicioznost naših članov motivira in mi daje možnost, da si tudi sama upam in dosežem več.«