Začetki državne zakladnice segajo v leto 1992, ko je finančni minister Mitja Gaspari izrazil potrebo po organiziranju zakladnice, to je tistem delu, ki je odgovoren za upravljanje državnega denarja. Danes v okviru zakladnice delujeta dva sektorja, eden od njiju je sektor za upravljanje likvidnosti proračuna, ki ga vodi Anda Mavec. Glavna naloga tega sektorja je vodenje tolarske in devizne pozicije države, kar pomeni, da denar, ki priteka na žiro račun, upravljajo toliko časa, dokler ni porabljen v proračunske namene. Po drugi strani pa skrbijo za pokrivanje likvidnostnih primanjkljajev, ki nastanejo, ko prilivi in odlivi državnega proračuna niso usklajeni. Za potrebe pokrivanja likvidnostnega primanjkljaja se zadolžujejo predvsem z izdajo zadolžnic. Te izdajajo v skladu s posebnim sklepom vlade javnim zavodom in skladom. Zadolžnica je vrednostni papir, ki je prenosljiv kot vsaka druga kreditna pogodba, ni pa serijski papir, s kakršnim se trguje na finančnih trgih. Za uravnavanje likvidnosti ni najbolj primeren, saj je dokaj tog inštrument. Prav zaradi te slabosti želi zakladnica uvesti in razviti kakovosten tržni inštrument, ki bi, poleg pokrivanja likvidnostih primanjkljajev proračuna,veliko prispeval tudi k razvoju denarnega trga. Po besedah Mavčeve se na ministrstvu zavedajo, da se finančni trg najprej razvije z najbolj kakovostnimi papirji, ki so tudi najbolj varni, čeprav ne vedno najbolj donosni. Ponavadi ravno na račun varnosti nimajo najvišjega donosa.