Okvir 6: Vpliv vstopa v EMU na plačilnobilančne tokove Z vstopom Slovenije v EMU je Banka Slovenije vstopila v Evrosistem, zaradi česar je v zbiranju podatkov za plačilno bilanco prišlo do nekaterih metodoloških sprememb ter do spremembe v statistični obravnavi mednarodnih denarnih rezerv ter njihove prerazporeditve med druge postavke. Obenem se je prenos denarne politike z BS na Evrosistem odrazil v plačilnobilančnih tokovih, ki jih v preteklih letih nismo zaznavali in so posledica prilagoditev na novo denarno politiko, ki uporablja drugačne denarne instrumente. Opisane spremembe so se odrazile na tokovih tekočega in kapitalsko-finančnega računa. Do metodoloških sprememb je prišlo pri zajemanju podatkov o storitveni menjavi. V Sloveniji je glavni vir podatkov o menjavi storitev BS, kjer je s 1. januarjem 2007 prišlo do spremembe v sistemu šifriranja plačilnega prometa s tujino. Približno polovica vira pri storitvah potovanj predstavlja plačilni promet, pri katerem za transakcije pod vrednostjo 12.500 EUR banke ne poročajo več. S tem je BS izgubila pomemben vir podatkov in sama ocenjuje vrednost transakcij pod 12.500 EUR in išče tudi alternativne vire podatkov, in sicer anketiranja v sodelovanju s SURS (Letno poročilo 2006, BS). Zaradi tega v podatkih letošnjega leta prihaja do manjšega preloma časovne serije. Vrednost storitev potovanj je najverjetneje podcenjena, pri tem je izvoz potovanj podcenjen bolj kot uvoz potovanj. Spremenila se je tudi statistična opredelitev mednarodnih denarnih rezerv BS. Po priporočilih ECB Slovenija poleg monetarnega zlata, rezervne pozicije pri IMF in posebnih pravic črpanja prikazuje le tisti del deviznih rezerv, ki je nominiran v neevro valuti in plasiran v države izven evroobmočja. Gotovina in vloge ter vrednostni papirji, nominirani v evrih in hkrati terjatve do izdajateljev iz EMU, ki so se pred uvedbo evra prikazovali v rezervnih imetjih, so prerazporejeni na druge postavke finančnega računa. Gotovina in vloge med terjatve v okviru ostalih naložb (sektor BS), vrednostni papirji med terjatve iz naslova vrednostnih papirjev (sektor BS). Poleg prerazporeditve mednarodnih denarnih rezerv je na tokove v omenjenih postavkah finančnega računa vplivala tudi spremenjena denarna politika, z drugačnimi denarnimi instrumenti. S prevzemom evra so kot instrument denarne politike izgubili pomen blagajniški zapisi BS. Ob zapadanju se njihovo stanje postopoma znižuje, del tako sproščenih sredstev pa so banke preusmerile v tuje vrednostne papirje ter instrumente denarnega trga (glej tudi poglavje 5). Z vstopom v EMU nastopa BS kot poravnalni agent v plačilnem sistemu Target (in Step 2), ki je bil vzpostavljen predvsem za izvajanje monetarne politike znotraj EMU in vzpodbujanje izvajanja plačilnega prometa med državami EU. Iz tega naslova je v prvih štirih mesecih letos prikazana neto obveznost BS do Evrosistema v višini 3,5 mrd EUR in je v finančnem računu plačilne bilance prikazana kot visok pritok kapitala v okviru postavke ostale naložbe. Po prevzemu evra se opisana neto pozicija Banke Slovenije do Evrosistema prišteva k bruto zunanjemu dolgu. Ta je ob koncu aprila znašal 29.479 mio EUR, kar je za 5.584 mio EUR več, kot ob koncu leta 2006. K porastu je največ (62,2 %) prispeval dolg Banke Slovenije do Evrosistema v višini 3,5 mrd EUR, ki se je kot del zunanjega dolga pojavil z uvedbo evra v začetku leta 2007. V prvih širih mesecih v plačilni bilanci beležimo relativno visoko vrednost statistične napake, ki znaša 1,7 % ocenjenega BDP za leto 2007. Vzrok zanjo je oteženo ločevanje evrske gotovine od gotovine, ki jo daje v obtok BS, in tiste, ki prihaja v obtok iz naslova transakcij z nerezidenti. Napaka nastaja v smeri neto finančnega odtoka, zaradi česar je saldo finančnega računa plačilne bilance (ki izkazuje neto finančni pritok) v tem obdobju precenjen.