RENATA BRUNSKOLE: Hvala lepa. Predlagana sprememba in dopolnitev Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb, v kateri gre za znižanje davčne stopnje od dohodkov, je neučinkovit predlog, ker veliko veliko podjetij v današnjem času, žal, ne bo ustvarjalo dobičkov, ali pa bodo ustvarjali toliko nižje dobičke, da predlagana sprememba ne bo imela takšnega učinka kot bi si želeli. Zatorej, to ni najbolj optimalen ukrep za zmanjševanje učinkov finančne krize. Znižanje davčne stopnje bi predvsem veliko pomenilo nekomu, ki si je ustvaril dobiček s prodajo delnic in bi mu s tem ukrepom država še dodatno pomagala, da pride do še večjega dobička z znižanjem davčnih stopenj. V današnjih razmerah gospodarske krize, kot je bilo že ob predlogu oziroma mnenju in stališčih poslanskih skupin povedano, torej ko gre za razmere na trgu, ki niso najbolj ugodne, torej gre za zmanjševanje obsega proizvodnje, gre za krčenje dejavnosti, gre za manjša naročila od pričakovanih, zato se podjetja oziroma velike gospodarske družbe skoraj in žal ne odločajo za nove investicije. Kljub temu, da bi predlog spremembe povečal likvidnost podjetjem. Analiza učinka zmanjšanja davčne stopnje davka od dohodkov pravnih oseb s pomočjo modela splošnega ravnotežja kaže minimalne učinke na vse elemente BDP. V današnjih razmerah, torej negotovih razmerah, bi bilo in je primernejše, da država direktno spodbuja podjetja, gospodarstvo s subvencijami za investicije v tehnološko opremo in z razpisi za razvojne projekte podjetij. Sprejetje takšnega zakona bi znižalo prihodke državnega proračuna za 350 milijonov evrov, s tem bi primanjkljaj presegel 3% mejo maastrichtskih kriterijev oziroma dosegel, kot je bilo celo tudi povedano 4% primanjkljaj. Posledično bi se zaradi tega poslabšala tudi boniteta Slovenije. Tisti, ki smo morebiti na tem področju že kdaj v življenju delali, vemo, kaj to pomeni. Pomeni, da se poslabša pozicija države, pozicija bank, gospodarstva in prebivalstva pri najemanju kreditov, ker bi vsi našteti imeli oziroma bi težje in tudi pod slabšimi pogoji najemali kredite. Takšna uveljavitev sprememb Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb bi na ta način v danem trenutku predvsem zavirala gospodarsko rast, mi pa si v tem momentu želimo predvsem njen pospešitev. Tudi mnenje Evropske komisije o tovrstnih predlaganih spremembah je negativno, torej nam tega v danem trenutku ne priporoča. Verjamem pa, da bo Vlada Republike Slovenije predlagala Državnemu zboru Republike Slovenije sprejem in uvedbo investicijske olajšave tudi za ostala podjetja, ko bo to možno oziroma ko bo situacija to dopuščala ter bomo na ta način normalno spodbujali gospodarsko rast. Danes, kot je bilo tudi že nekajkrat rečeno, so primernejše subvencije za investicije v tehnološko opremo od davčnih olajšav za spodbujanje investicije, ker se s tem dejansko spodbuja investicija. To velja tudi za davčne olajšave za raziskave in razvoj, kjer je bolj primeren ukrep v rebalansu proračuna, ki bo poleg že sedanjih 50-ih milijonov povečal razpis za razvojne projekte za dodatnih 50 milijonov evrov, kar pomeni, če seštejemo, da gre za spodbudo v višini 100-ih milijonov evrov. Moje mnenje je enako predlogu Vlada Republike Slovenije, da se v danem trenutku ne podpre predloga predlagatelja. Hvala.