Taktika obrambe belega viteza je ena od najbolj poznanih strategij. Gre za to, da si podjetje, ki naj bi postalo žrtev prevzema, za obrambo poišče nekakšnega soborca, največkrat banko, finančno močno borzno hišo ali investicijski sklad, ki začne na borzi kupovati delnice podjetja žrtve. Razlogi za tako potezo pri prevzemih, ki jih imenujemo sovražni, so trije. V prvi vrsti nakupi delnic na trgu povzročijo, da sovražni prevzemnik težje pride do večinskega deleža, ker je delnic na trgu po nakupih belega viteza manj. Drugi učinek je, da se cena delnice žrtve zaradi nakupov, ki jih opravi beli vitez, dvigne, zato prevzemnik potrebuje več sredstev za nakup istega števila delnic, ki mu zagotavljajo potrebno večino (največkrat 50 odstotkov in eno delnico). To seveda oslabi prevzemnikovo kapitalsko in prevzemno, pa tudi pogajalsko moč. Pogajalska pozicija žrtve prevzema v tem primeru postane močnejša, zato kasneje lahko zahteva ugodnejše menjalno razmerje delnic, če do prevzema kljub vsemu pride. Nekateri analitiki vidijo znake tega motiva pri Heliosu, katerega uprava vsaj v javnosti združevanju kemikov sicer odločno prikimava že dolgo časa. Tretji razlog, ki je v veliki meri odvisen od trenutnega vzdušja na borzi, pa je, da povečano povpraševanje po delnicah žrtve prevzema, ki ga sproži beli vitez, za seboj potegne tudi druge investitorje in špekulante, saj ti pod psihološkim vplivom rasti tečaja delnice začnejo kupovati še sami, to pa rast tečaja še pospeši. Če se borzno kolo zavrti v smer, ki odgovarja postavljeni obrambi, se mora prevzemnik slej ko prej umakniti. V svetu so poznani primeri, ko nekdanja žrtev postane prava borzna zvezda, in kar nekajkrat se je zgodilo, da sta se vlogi kasneje celo zamenjali...