Učinkovit je bil predvsem v smislu teorije. Ključno za formiranje kiberfeminizma je delo Donne Harraway, ki je napisala kiborški manifest, ta pa je osnova za formiranje celotne ideologije kiberfeminizma. Harrawayeva je prvič po dolgem času postavila radikalno kritiko znanosti in tehnologije. Pod vprašaj je postavila funkcioniranje znanosti in njeno povezovanje s korporacijami ter dokazala je, da je razvoj znanosti povezan s kapitalom. Drugo je delo britanske filozofinje Sadie Plant, ki je odprla povezave med umetnostjo in kibersvetom. Trdila je, da tehnologija ni pošast, ki je v nasprotju s pozicijo ženske, temveč da tehnologija lahko emancipira in je tista, ki v povezavi s feminizmom odpira polje še večje emancipacije. Kar se tiče kiberfeminizma, je na neki način tudi drugi svet, nekdanji vzhodnoevropski svet, posebej ruska umetniška scena, takoj po padcu berlinskega zidu, postal del globalnega sveta prav zahvaljujoč internetu.