O njem je Voltaire zapisal: »C'est un homme qui ne meurt jamais et qui sait tout,« toda pruski kralj Friderik Veliki mu je odgovoril: »C'est un comte pour rire.« Horace Walpole je o njem govoril kot o Italijanu, Špancu ali Poljaku, ki je zelo obogatel v Mehiki, nato pa zbežal v Konstantinopel z dragulji svoje žene. Najbolj zanesljivo pričevanje so spomini madame de Hausset, dvorne dame madame Pompadour (»Res dobra referenca,« je nestrpno rekla Amparo). Predstavljal se je z različnimi imeni, kot Surmont v Bruslju, Welldone v Leipzigu, kot aymarski, bedmarski ali belmarski markiz, kot grof Soltikoff. Leta 1745 so ga aretirali v Londonu, kjer je blestel kot glasbenik z igranjem na violino in čembalo v salonih. Tri leta pozneje je ponudil svoje usluge Ludviku XV. kot strokovnjak za barvila v zameno za nastanitev na gradu Chambord. Kralj ga je uporabil za diplomatske misije na Nizozemsko, kjer pa je povzročil nekaj nevšečnosti in zato znova pobegnil v London. Leta 1762 ga lahko srečamo v Rusiji, nato pa spet v Belgiji. Tam ga spozna Giacomo Casanova, ki potem poroča, da je kovanec spremenil v zlato. Leta 1776 je bil v Potsdamu na dvoru Friderika Velikega in mu predstavil različne kemijske projekte, osem let pozneje pa je umrl v Schleswigu v službi pri hessenskem deželnem grofu, kjer je dograjeval tovarno barvil.