Rezultati, objavljeni v medijih, kažejo na to, da ta čas LDS nagovarja od 40 do 50 odstotkov opredeljenih anketirancev. Kar je vsekakor več, kot gre realno pričakovati, saj bo distribucija neopredeljenih glasov najbrž nelinearna, hkrati pa se vsi potencialni volilci ne bodo v enaki meri udeležili volitev. In tu se stvari za liberalne demokrate lahko zapletejo, kajti volilno telo, ki ga nagovarjajo, je iz več razlogov manj zavezano, kot so volilna telesa drugih strank. Končni rezultat, ki je v skrajnem dometu dejansko lahko tak, kot ga napovedujejo ankete, v najslabšem pa tudi 10 do 15 odstotkov nižji, bo odvisen od tega, kako dramatično in odločilno bodo volitve predstavili svojim volilcem. Če bodo pregovorno ležerni volilci Liberalne demokracije dobili prepričljivo sporočilo, da gre zares, lahko resnično pričakujemo hadezejevski rezultat liberalnih demokratov. Takrat si kar predstavljam, kako se bodo nekateri v Liberalni demokraciji tolkli po glavi: Zakaj nismo šli v večinski sistem! No, iz še tako visokega rezultata na proporcionalnih volitvah bi težko sklepali na uspeh na večinskih volitvah, ki zahtevajo čisto drugačno distribucijo in koncentracijo glasov. Ampak enaki pomisleki bodo najbrž rojili po glavah Janševim socialdemokratom. Če bodo iztržili bistveno bolj ugoden rezultat, kot jim ga napovedujejo ankete (za zdaj jim ne obetajo veliko več, kot so dobili na zadnjih volitvah), bodo gotovo govorili, da bi bilo na večinskih volitvah drugače. Če bodo imeli skromen izkupiček, bodo najbrž molčali, a pri sebi verjeli, da je to posledica volilnega sistema. No, sistem, kakršnega imamo, je za vse stranke najbolj varen. To pomeni, da ne more priti do nobenih anomalij in razkoraka med preferenčno močjo in izkupičkom. Število poslancev (in med njimi morda tudi kakšne poslanke), ki jih bo izrisalo povolilni izračun, bo z visoko sorazmernostjo odražal razmerja v volilnem telesu.