Kolumbijski teroristi, ki jih vodi absolutno zverinski El Lobo (Cliff Curtis), nimajo sreče: v Los Angelesu razstrelijo kolumbijski konzulat, ob katerem ravno tedaj posedata žena in sin neustrašnega gasilca, Arnolda Schwarzeneggerja, ki ima v priimku spet trdo črko r (Brewer), tako da se hitro prelevi v Terminatorja-Komandosa-Zadnjega akcijskega junaka, ki razstreli Kolumbijo in iztrebi kokainsko al-Kajdo. In zakaj vse to opravi sam? Ker ameriška vlada ne zagrozi z retaliacijo, še več, senat celo ukine fond za protiteroristično kampanjo. Teženje, »da vlada nič ne stori«, je tipični desničarski make-up, toda Arni, ki izgleda kot orožje za množično uničevanje in ki agentu CIE razloži, da se »proti terorju ne moreš boriti s terorjem«, itak misli, da je na humanitarni misiji. Film Civilna žrtev, patriotski kolateralni razčefuk, posnet pred 11. septembrom, je videti tako, kot da se šlepa na 11. september, bolje rečeno - kot da se na 11. september šlepa že vse tja od osemdesetih, ko je bil Arni še naravna sila s karizmo avtomata in ko so ljudje še verjeli, da za eliminacijo Zla zadošča že biceps s smislom za humor. Arni izgleda kot fosil srčnega bolnika, ki misli, da je terorizem isto kot snifanje, in ki na koncu ugotovi, da je vsak civilist potencialni terorist. Šur.