»Gre za resnično žalostno pesem, vendar so tuje priredbe drugačne. Vedno absorbirajo nacionalni duh pevca. Črnska tako deluje kot blues,« pravi madžarski dramatik Peter Mueller, ki je zbral več kot 70 njenih priredb in je Sereša osebno poznal. Posamezne prepovedi so samo povečevale njeno razvpitost. Zaradi vpliva, ki naj bi ga imela na potencialne samomorilce, jo je BBC prepovedal, kar je samo prispevalo k njeni zloglasnosti in skrivnostnosti. Postala je neuradna himna samomorilcev, melodija, ki je najbolj zaznamovala čas predvojnih družbenih napetosti. K vsemu temu je veliko dodal tudi njen avtor, skrivnosten še bolj, kot je bila skrivnostna pesem. Sereš, ki ga je zahodni medijski svet naredil za zvezdo, je na Zahodu postal izjemno iskan. A zaman, Sereš se ni pojavil. Nikdar. Kdor ga je hotel obiskati, je moral v restavracijo onkraj železne zavese, in kdor ga je videl, bi ga komaj prepoznal.