Kaj naj uboga založba stori, če je avtor bolj počasen in poredko izda novo ploščo? Ah, razni živi albumi in zbirke da-best-of so vedno priročna rešitev. No, tale »bistveni« Cohen je mogoče nepričakovan, saj je Leonard lani vseeno naredil novo ploščo in če kaj, bi zdajle potrebovali de-luxe škatlo z veliko fotkami, besedili, komentarji in obliko, ki se ji ne bi mogli upreti niti oni, katerih zbirka Cohenovih plošč je popolna. Vsekakor pa nekje obstajajo tudi ljudje, ki za Cohena niso slišali, ne vedo, kaj zamujajo, in so njegovi potencialni odjemalci. Mogoče je zanje prirejen tale dvojni CD, na katerem ni nič novega, vse staro pa je prebral in izbral sam avtor. Začne se z legendarno Suzanne, se sprehodi čez že ponarodelih začetnih komadov in potem hitro preskoči v osemdeseta, precej obilno pa konča pri lanski plošči. Kakovostnih skladb, ki so prišle v poštev, je itak zadosti, saj je Cohen v življenju izdal samo dve slabi plošči: z Death of the Ladies Man v zbirko ni vključil niti ene skladbe, z zadnje, Ten New Songs, pa kar štiri.