Slovenija je bila ob obisku svojega premierja v ZDA videti primerno majhna. Hkrati pa je javno mnenje ponovno nekoliko zanihalo v korist vstopa v Nato. Kljub nespretni vladni propagandi je argument, da je za državo izjemno slabo, če je brez zaveznikov, in da so ZDA trenutno vsekakor najmočnejši možni zaveznik, strahovit. Ali je sploh varno biti zunaj »imperija«, ki, kot je videti, še vedno raste oziroma prav zares šele nastaja ter je v fazi, ko mu vlada slogan Kdor ni z nami, je proti nam. A tudi, če to ne bi bilo pomembno in bi ZDA spoštovale neuvrščenost Slovenije, ji morajo nevtralnost najprej in predvsem priznati sosedi. Je to res tako zelo samoumevno? Realnost Evrope je, da je močna samo ekonomsko, da je politično neenotna in da je v njej že nekaj časa vedno močnejša skrajna desnica, ki svoj politični kredo gradi na odnosu do tujcev, tudi tistih iz potencialnih novih članic Unije. Kaj pa OZN? Ob vsej koruptnosti in nemoči svetovne organizacije v mirovnih operacijah gre tako ali tako za institucijo, ki je bolj ali manj ujetnica ZDA. In stroški za obrambo? Edina prava alternativa bi bila, da bi obrambi namenili le simbolično količino denarja. A koliko mirovnikov je v resnici za takšno rešitev? Odgovori se zdijo enostavni.