»Spora Merck-Krka ne želim komentirati, ker o njem vem pač toliko, kolikor o zadevi pišejo časopisi. In tudi, če bi vedel kaj več, se kot predstavnik izvršne oblasti pač ne smem vmešavati v delo sodišč. Načeloma pa v Evropi velja praksa, da če takoj, ko se tožba začne, ne zahtevate začasne odredbe, je potem skorajda ne morete več dobiti. Običajno je tudi, da sodišče pri izdaji začasne odredbe, še zlasti pri veliki vsoti, zahteva varščino. Dalje, Merck se seveda pravilno sklicuje na 93. člen zakona o industrijski lastnini, ki govori o t. i. obrnjenem dokaznem bremenu. Nobenega dvoma o tem ni, da mora Krka sama dokazati, da njegovega patenta ne krši, in o tem, da je dokazno breme na njeni strani. Vendar pa to še ne pomeni, da tožniku in v tem primeru tudi Mercku v njegovem tožbenem zahtevku ni treba natančno povedati, kateri deli njegovega patenta so kršeni, v kolikšnem obsegu, kje vidi to kršitev in podobne stvari. Potem mora pa potencialni kršitelj, torej Krka, temu ugovarjati. Prav zato so začasne odredbe ravno pri kemijskoprocesnih patentih v tujini skrajno redke.«