Namigov je bilo veliko. Razprave so potekale ravno v to smer. Sejmi so ne nazadnje za to, da se vse tehnične, organizacijske, komercialne prednosti in slabosti razgrnejo. Stvari se tam ne dorečejo, ampak jih ena stran posreduje drugi, da se potencialni interesenti v lastnih ministrstvih pogovorijo o svojih interesih. Temu pa lahko sledijo konkretnejši pogovori.

Beseda Osnovna oblika Oblikoslovne lastnosti osnovne oblike
Namigov namig samostalnik, občno ime; moški spol, množina, rodilnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
bilo biti pomožni glagol; deležnik, ednina, srednji spol
veliko veliko splošni prislov; nedoločena stopnja
Razprave razprava samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, imenovalnik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
potekale potekati glavni glagol; nedovršni, deležnik, množina, ženski spol
ravno ravno členek
v v predlog; tožilnik
to ta kazalni zaimek; ženski spol, ednina, tožilnik
smer smer samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
Sejmi sejem samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
ne ne členek
nazadnje nazadnje splošni prislov; nedoločena stopnja
za za predlog; tožilnik
to ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, tožilnik
da da podredni veznik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
vse ves celostni zaimek; moški spol, množina, tožilnik
tehnične tehničen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, imenovalnik
organizacijske organizacijski splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, imenovalnik
komercialne komercialen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, imenovalnik
prednosti prednost samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, imenovalnik
in in priredni veznik
slabosti slabost samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
razgrnejo razgrniti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
Stvari stvar samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, imenovalnik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
tam tam splošni prislov; nedoločena stopnja
ne ne členek
dorečejo doreči glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
ampak ampak priredni veznik
jih on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, množina, tožilnik, klitična naslonskost
ena en zaimkovni števnik; besedni zapis, ženski spol, ednina, imenovalnik
stran stran samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
posreduje posredovati glavni glagol; dvovidski, sedanjik, 3. oseba, ednina
drugi drug zaimkovni števnik; besedni zapis, moški spol, množina, imenovalnik
da da podredni veznik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
potencialni potencialen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, imenovalnik
interesenti interesent samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
v v predlog; mestnik
lastnih lasten splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, množina, mestnik
ministrstvih ministrstvo samostalnik, občno ime; srednji spol, množina, mestnik
pogovorijo pogovoriti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
o o predlog; mestnik
svojih svoj povratni zaimek; moški spol, množina, mestnik
interesih interes samostalnik, občno ime; moški spol, množina, mestnik
Temu ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, dajalnik
pa pa priredni veznik
lahko lahko splošni prislov; nedoločena stopnja
sledijo slediti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
konkretnejši konkreten splošni pridevnik; primernik, moški spol, množina, imenovalnik
pogovori pogovor samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
zapri
vir: Delo
leto nastanka: 1999
vrsta besedila: Časopisi
naslov: Delo
avtor: neznani novinar