Sem dijakinja gimnazije v Ljubljani in razmišljam o tem, da bi po končani maturi šla študirat v tujino. Ker to predstavlja velik finančni zalogaj, ki si ga moji starši težko privoščijo, bi si rada prej pridobila čim več informacij o možnostih financiranja študija. Pozdravček v Svetovalnico! Pomembno je, da začnemo dovolj zgodaj. Za ilustracijo: za najbolj pogosto Erasmus izmenjavo izide razpis za prijave vsako leto v sredini januarja za prihodnje študijsko leto, t.j. januarja 2009 za študijsko leto 2009/10. Razpis najdete na matični fakulteti, prav tako obrazec in rok za prijavo. Vse prijave naj bi se razrešile do sredine marca 2009. Pozanimamo se o univerzah, programih, ki nas zanimajo, o tem, kaj vse potrebujemo za prijavo ter o razpisanih rokih. Največkrat dobimo največ informacij kar na fakulteti, kamor se vpisujemo, saj se roki in prijavni postopki od ene do druge univerze lahko razlikujejo. Običajno potrebujemo prijavnico, overjeno in prevedeno potrdilo o dosedanjem šolanju, potrdilo o znanju jezika (če to zahteva fakulteta, na katero se želimo prijaviti) in o opravljenih izpitih/povprečni oceni, priporočila profesorjev, druga potrdila in izjave (kratek življenjepis, pismo o nameri za vpis na ta študij, dokaz o državljanstvu, izjavo o rednih dohodkih …). Pri iskanju primerne štipendije je najbolj priporočljivo sprotno spremljanje informacij, ki so nam dobro dostopne tudi v Sloveniji. Razpisi za štipendije so pogosto letni in se pojavljajo v dokaj istem časovnem terminu, najpogosteje v spomladanskih mesecih (seveda pa to ni nujno in moramo biti ves čas na preži). Večini je skupno, da imajo kratek rok od objave razpisa do datuma za oddajo dokumentacije. Nujno je že prej raziskati možnosti in ugotoviti, ali je prijava sploh možna glede na razpisane pogoje ter zbrati potrebno dokumentacijo in dokazila. Pogoji razpisov se le malo spreminjajo, zato jih je možno uporabiti kot dobro vodilo za predhodno pripravo. Ko se prijavljaš na razpis za štipendijo, bodi pozorna na to, da natančno prebereš in dosledno upoštevaš navodila in pravila posameznega razpisa. Spoštovati je treba tudi rok in način oddaje prijave, če si prepozna, to namreč pomeni takojšnjo izgubo možnosti za pridobitev štipendije. Hkrati se moraš tudi zavedati, da so običajno rezultati razpisov objavljeni nekaj mesecev po prijavi – predvsem ko gre za državne in javne pa tudi druge ustanove ter lokalne skupnosti, kjer se prijavi veliko kandidatov. Študent lahko tudi že prej začne s študijem, kar pomeni, da si moraš za ta čas priskrbeti sredstva iz drugih virov. Pazi tudi na to, da dobro poznaš svoje pravice in obveznosti, ko podpišeš pogodbo o štipendiranju. Neizpolnjevanje obveznosti lahko vodi do izgube štipendije! Možnosti financiranja, ki jih imaš, bi lahko v širšem smislu razdelili na: lastne prihranke, podporo širše družine, kadrovske štipendije potencialnih delodajalcev, štipendije domačih virov, štipendije tujih virov (vlad, univerz, fundacij, itd.) in posojila. Navajamo pa še delitev v ožjem smislu, med domačimi viri v Sloveniji. Tukaj lahko spremljaš razpise na Javnem skladu RS za razvoj kadrov in štipendij, kjer se pod določenimi pogoji lahko štipendije pridobijo tudi za študij v tujini. Državno ali Zoisovo štipendijo lahko študent pridobi, v kolikor ustreza naslednjim pogojem: je državljan RS; gre za izobraževanje na izobraževalni ustanovi, ki je ustrezno akreditirana, o čemer odloča pristojno ministrstvo; gre za izobraževanje na izobraževalni ustanovi po javno veljavnem izobraževalnem programu v RS ali če gre za mednarodno izmenjavo. O tem, ali obstaja tak izobraževalni program, v RS odloči Ministrstvo za visoko šolstvo, zato naj študent, ki premišljuje o vpisu na študij v tujini in ki želi vedeti pred vpisom, ali bo dobil Zoisovo/ državo štipendijo za študij v tujini, na Ministrstvo za visoko šolstvo naslovi prošnjo da izdajo predhodnega mnenja: ali bodo šteli, da je tak program v RS ali ne. Študent LAHKO hkrati prejema Erasmus štipendijo in Zoisovo/državno štipendijo za izobraževanje v tujini! Še drugi »ponudniki« štipendij iz domačih virov so Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport, ki podeljuje štipendije, ki izhajajo iz javnih pogodb ter objavlja tudi informacije o mednarodnih priložnostih za pridobitev štipendije. Štipendije in razpise objavljajo vsako leto, izdelan imajo tudi načrt razpisov. Ministrstvo za kulturo vsako leto spomladi objavlja razpise za štipendije s področja kulturnih in umetniških smeri. Vlada RS prav tako občasno podeljuje kadrovske štipendije za študij v tujini. Slovenska znanstvena fundacija razpisuje različne oblike finančnih pomoči za projekte in raziskave. Banka Slovenije vsako leto razpiše določeno število štipendij, ki so običajno namenjene podiplomskim študentom za študij v tujini na področju ekonomije, prava in drugih področij, ki so povezana z delovanjem Banke Slovenije. S področja študijskih izmenjav pa obstaja program Erasmus, kjer je študent oproščen plačevanja šolnine, poleg tega pa lahko zaprosi še za Erasmus štipendijo, ki običajno krije stroške bivanja. Leonardo da Vinci je namenjen diplomantom, da svoje prve delovne izkušnje pridobijo v tujini. Štipendija znaša okoli 400 EUR mesečno, odvisno od države gostiteljice. Poznan je tudi CEEPUS, kjer gre za program študentov in profesorjev v Srednji Evropi (Avstrija, Bolgarija, Češka, Hrvaška, Madžarska, Poljska, Romunija, Slovaška, Slovenija, Srbija, Črna Gora, Makedonija in Albanija). Za še bolj podroben pregled razpisov (domačih in tujih) lahko obiščeš spletno stran www. svetovalnica.com, kjer pod rubriko Študij v tujini gledaš pod Vire financiranja, razdelek Štipendije. Tjaša Copot, svetovanje za študij v tujini