Vsako nacijo doletijo določeni zgodovinski trenutki, ki dodobra določijo njeno prihodnost. Srbija takšne prelomne dneve že spet doživlja prav zdaj. Nasilen pohod peščice huliganskih tolp po tujih veleposlaništvih je bil pričakovana posledica hujskaškega nacionalističnega vzdušja v državi. Od samega državnega vrha spodbujeni protesti in goreči, čeprav brez ponujenih alternativ, nabiti govori vrha srbske politike so bili jasni katalizator za nenadzorovano izlivanje besa na ulicah Beograda. Tuja veleposlaništva so zagotovo bila na vrhu potencialnih tarč vandalov, in policija je to morala vedeti. Prav zato je odsotnost varovanja diplomatskih poslopij izjemno pomenljiva. Relativno pozno ukrepanje specialnih enot kaže zgolj na to, v kakšen precepu se je znašla Srbija. Po eni strani želi država dati vtis, da se bo proti neodvisnosti Kosova borila z vsemi diplomatskimi sredstvi, a hkrati ni pripravljena s svojimi represivnimi organi zatreti rušenja osnovnih načel spoštovanja pravne države. Srbski predsednik Boris Tadić se je pred predvidljivim izlivom nacionalizma v četrtek umaknil v tujino. Ko je zagorela Knez Mihajlova ulica, državljani niso dočakali poziva za umiritev strasti iz vladne palače od premierja Koštunice, temveč se je nanje obrnil Tadić iz Bukarešte.