»Na območju, kjer bo plul W.G., ni sovražnih podmornic – stop – območje še naprej nadzorujemo – stop – tri sovražne podmornice so bile opažene ob 5.10 pred pristaniščem Pillau – stop – po izračunih bo W.G. pri hitrosti deset morskih milj na uro po 14-urni plovbi zapustil območje potencialne nevarnosti – stop.« Toda kapitan Petersen in kapitan korvete Zahn sta bila zaskrbljena zaradi novice, da so nemške čete dan pred tem zapustile utrdbo in severno pristanišče Memel; to je postalo glavno oporišče sovjetske baltske flote in njenih podmornic. Tridesetega januarja 1945 ob 12.30 je Wilhelm Gustloff izplul iz Gotenhafna. Štirje vlačilci so vlekli 200 metrov dolgo in 25.000 ton težko ladjo na odprto morje. Potniki na ladji so s palube gledali večtisočglavo množico tistih, ki se jim ni uspelo vkrcati in so ostali na pomolu, vpili, jokali ter preklinjali. Nenadoma se je pred Wilhelmom Gustloffom pojavila množica majhnih ladij, polnih beguncev. Te ladje so se po nočni vožnji po ledeno mrzlem morju prebile iz Pillaua v upanju, da bo kakšna ladja vzela na krov njihove potnike. »Vzemite nas s seboj, vzemite nas s seboj!« so vpili begunci. Wilhelm Gustloff je spustil v morje lestev iz vrvi. S poslednjimi močmi so ženske,