Kratek roman Natural Woman v prvoosebni izpovedi razgrinja zgodbo mlade japonske risarke stripov Yoko in njenih erotičnih izkušenj s tremi dekleti. Formalna razdelitev zgodbe na tri dele posveča vsakega eni izmed njih, pri čemer se najdlje in najintenzivneje ustavi pri pripovedovalkinem prvem dekletu Hanayo. Avtoričin pogled nazaj skuša analizirati odnos, poln ljubezenskega zanosa, predanosti in bolečine na eni strani ter posesivnih, skorajda sadističnih izživljanj na drugi. V erotičnih igricah dveh dvajsetletnic, povsem osvobojenih tradicije, družbenih norm in odvečne čustvene navlake, povrh tega pa še finančno neodvisnih in s strani okolja zavidljivo priznanega umetniškega daru, je kajpada dovoljeno tako rekoč vse. Še posebno, ali pa še bolj, v spolnosti, ki se kaže kot odraz občutka vsakršne svobode in vnaprejšnjega nesprejemanja potencialnih groženj njenega obstoja, ki se na nestabilnih tleh umetnika utegnejo kadar koli pokazati izza ovinka. »Verjetno sva našli spolni odnos, ki nama je ustrezal. Skrbela naju ni nobena stvar več.« Zaradi rosnih dvajsetih let obeh akterk njune drže – ki se je podobno kot prvotno rezerviran, skorajda hladen odnos Yoko do Hanayo postopoma prevesil v takšnega, ki se mu reče odvisnost – ne gre razumeti kot nadomestek za kakšen manko ali celo beg, ampak kot pristno željo, ki se kot takšna tudi udejanja. Željo, ki je v njeni čistosti in »vzvišenosti« družbeni predsodki niso in ne bodo dosegli ter ki je sodobni kompromisi še ne načenjajo, ki pa je zamejena vsaj z enim adutom. Z ljubeznijo in vsemi priveski, ki sodijo k njej. V tem primeru se ta razen srce parajoče izgube in osamljenosti manifestira predvsem kot telesno poželenje, ki ima nemalokrat tudi razdiralne razsežnosti. Ne le v sadomazohističnih igricah, ki jih Hanayo neusmiljeno stopnjuje, Yoko pa vedno bolj pasivno sprejema, pri čemer raste tudi njena zaljubljenost v rablja, ampak tudi v nenehnem hrepenenju po nečem nedosegljivem, neartikuliranem, ki pa ima tudi dobro lastnost. Da poganja nikoli do kraja izpolnjeno erotično slo protagonistk, ko jih post festum pušča z občutkom neizpolnjenosti in praznine, ki jih bo tudi »prepovedano« goltanje hobotnic, metaforično nakazujoč njihovo neustavljivo spolno slo, zadovoljilo zgolj za tisto noč. »V resnici človek najde več sreče v stanju vroče želje, ko hoče z nekom spati, kot pa ko se to dejansko zgodi.«