Prej navedene argumente zoper kasnejšemu preverjanju podanih izjav je Strenz sicer razvil v prostoru ameriškega novinarstva, vprašanje, ki si ga lahko postavi slovenska stroka pa je, ali se pravila (objektivnega) novinarskega dela resnično lahko tako zelo ločijo od pravil v drugih državah (kot je to sicer značilno za sistem prava) ob upoštevanju, da je deklarirani temelj dejavnosti medijev danes v svetu identičen: »svoboda obveščanja, ki vključuje svobodo obveščati in svobodo biti obveščen.« Primerjalni prikaz pravil novinarskega dela v različnih državah je potrebno gledati v luči namena kodifikacije: »da se uveljavi dobra novinarska praksa, ki bo sledila tako etičnim in zakonskim merilom kot tudi namenu in poslanstvu (ki je najprej delovanje v interesu javnosti) te profesije.« Ob vsem povedanem pa nam misli bega star pregovor, ki pravi, da je pot v pekel tlakovana z dobrimi nameni. Zato naj tu opozorimo na potencialno grožnjo, ki jo mediji predstavljajo pravicam drugih, na moč, ki jo ima vsak novinar, ko javnosti posreduje pridobljene informacije in ko lahko neko informacijo »iztrga« iz konteksta, tako da izjava, ki jo je podal sogovornik, dobi (deloma ali v celoti) drug pomen. Razpolaganje s tako močjo od vsakega novinarja zahteva visoko stopnjo tako profesionalne kot tudi osebne etike, predvsem pa dobro poznavanje pravil in načel svojega dela (objektivnost, natančnost, resničnost in pravilno predstavljanje dejstev; uporaba poštenih sredstev zbiranja informacij itd.).