Od 45,76 milijarde evrov, na kolikor se vzpenjajo celotna posojila EIB v minulem letu, so bankirji odobrili 3,25 milijarde kandidatkam in potencialnim članicam Unije, od česar je dobro polovico dobila Turčija (1,83 milijarde evrov), ki ji s precejšnjim zaostankom sledi Romunija (679 milijonov evrov), vtem ko je druga letošnja novinka Bolgarija najela komaj 60 milijonov. Med državami Zahodnega Balkana je na prvem mestu Srbija in Črna gora z 277 milijonov evrov vrednimi posojili, sledi pa ji kandidatka Hrvaška, ki je lani najela 270 milijonov evrov, povečini (210 milijonov) pa jih bo porabila za dokončanje zadnjega odseka avtocesta Reka–Zagreb, torej še preostalega dela evropskega koridorja Vb, ki z obvozom čez našo južno sosedo povezuje Slovenijo z Madžarsko. Hrvaška je od leta 2001 pri EIB podpisala za več kot 900 milijonov evrov posojilnih pogodb. Od drugih držav tega območja, ki mu Unija obljublja evropsko perspektivo, so v Luksemburgu namenili 95 milijonov evrov BiH, Albanija je bila deležna 30,5, Makedonija pa deset. Preostanek so dobile evropske sosede na drugem sredozemskem bregu (1,4 milijarde evrov), afriške, karibske in pacifiške države (0,8) ter posojilojemalke iz Azije in Latinske Amerike (0,5).