Kar želim pokazati, je, da vedno obstaja dobra stran ljudi, tudi dobra stran sovražnika. To on je. Potencialni sovražnik vaščanom, ker je Srb in ker so Srbi pobili njihove družine. A vseeno sem želela verjeti, da je tudi v teh ljudeh, četudi vojnih zločincih, nekaj človeškega, zaradi česar se počutijo krive za to, kar so storili. Na žalost se v resničnem življenju to ne zgodi pogosto. Film tako ponuja zelo idealistično sliko ljudi, ki so bili vpleteni v te poboje, kajti v resnici jih ni veliko, ki bi šli v vas ali k žrtvam in se opravičili ali priznali, da niso ubijali, a so bili del tega. Če hočem živeti tukaj, hočem verjeti, da je v ljudeh nekaj dobrega, ne glede na to, kaj so naredili v preteklosti, in da obstaja možnost. Želim dati priložnost vsakemu, da obžaluje, če je naredil nekaj slabega. Zame je zato ta lik pozitivna podoba človeka, ki je bil vpleten v morijo. Tudi razlog, zakaj poskuša opehariti vaščane, ni samo v denarju. Želi si, da bi odšli, kajti drugače ga bodo vedno spominjali na to, kar je storil. To je zanj najlažja rešitev: dajmo jim veliko denarja in jih preženimo ven ter pozabimo na to, kar se je zgodilo.