Ne, najprej so začeli čistiti komunisti; ko še ni bilo nobene vojaške straže, so pobijali ljudi, potencialne sovražnike revolucije, recimo. Predstavnik Cerkve Erlich je bil samo profesor na Teološki fakulteti in je imel okrog sebe študente, ki pač niso bili za komunizem. Kot tak je bil seveda nevaren in spomladi 1942 so ga na Streliški ubili, ko še nobenega vaškega stražarja ni bilo nikjer. Na Turjaku pa je šlo za to, da so se vaški stražarji iz različnih vaških postojank zbrali na enem kupu, bili so absolutno vojaško nesposobni in so se zatekli v grad. Partizani pa so dobili Italijane in ti so začeli streljati s kanoni. Ves štos je bil v tem, da so jih pravzaprav premagali Italijani, ker so pač znali streljati s havbicami. Potem so se belogardisti predali. Med enotedenskimi borbami sta bila od sedemsto devetdesetih vojakov ubita samo dva, po predaji pa so jih pobili in jih je ostalo živih okrog sto petdeset. Medtem pa so Italijani, ki so bili v Ljubljani okupatorji in ki so požgali sto vasi in so toliko ljudi spravili na Rab, odšli iz Slovenije, ne da bi za kaj odgovarjali. Spustili so jih, ker so jim pomagali. To je bila državljanska vojna. Eni so bili za revolucijo, drugi pa ne.