Pozabite genezo in evolucijo! Legenda pravi, da je prvi pripadnik Inkov, rase poglavarjev in plemstva, prišel iz luknje v zemlji! Manco Capac, kot je bilo ime temu slavnemu človeku, je pobil svoje brate, se poročil s svojo sestro in z zlato palico, ki jo je zapičil v zemljo prav na ozemlju današnjega Cuzca, nekdanje inkovske prestolnice, zavladal revnim kmetom z okoliških hribov kot edini pravi sin sonca. Počasi se je inkovsko kraljestvo Tawantinsuyu širilo na vse strani celine, od Ekvadorja pa vse do juga Čila, na prestolu pa so se zvrstili razni bolj ali manj sposobni vladarji, ki so bili znani po bizarnih kapricah in navadah. Eden izmed njih si je denimo vsak dan zaželel svežih rib, kar ne bi bilo nič nenavadnega, če morje ne bi bilo več kot 300 kilometrov daleč. Če tekači, ki so opravljali kurirsko službo, niso prinesli sveže ribe, jih je dal poglavar preprosto usmrtiti. Drugi vladar po imenu Pachacutec pa je strašil potencialne sovražnike s kopico kamnov, za katere je trdil, da so duhovi velikih bojevnikov, ki se po potrebi spremenijo v vojščake in pobijejo vse pred seboj. Okrog je hodil z nosači, ki so tovorili kamne, in dobival bitke brez boja, ker so se vsi preveč bali tistih groznih duhov.