Po februarski revoluciji leta 1917 so carja s spremstvom izgnali v Sibirijo. Rusija je bila v plamenu državljanske vojne med belo in rdečo armado. Boljševiki se še niso utrdili na oblasti, zato so sklenili odstraniti vse potencialne nasprotnike s carjem na čelu. Večino časa je njegova družina preživela v Tobolsku, nakar so jo pod diplomatskim pritiskom zahodnih sil hoteli premestiti v Moskvo. Toda vlak so boljševiki ustavili v Jekaterinburgu in bivšega monarha zaprli v Ipatijev dom. Ko je prispel v nekdanjo hišo premožnega židovskega tovarnarja in inženirja Nikolaja Ipatijeva, je car Nikolaj II. zaslutil neslavni konec tristoletne vladavine Romanovih v Rusiji. Slabo znamenje je bilo ime hiše oziroma lastnika. Nikolaj II. je v Ipatijevi hiši izgubil carsko krono, ki jo je leta 1613 sprejel ustanovitelj dinastije Mikhadil Fedorovič v samostanu Ipatijevski! Nekaj minut po polnoči 17. julija 1918 so člane carjeve družine prebudili in jim ukazali, naj se oblečejo. Mesto je naskakovala bela armada, zato rdeči niso imeli na razpolago veliko časa. V kleti Ipatijeve hiše je komisar in član uralskega sovjeta, Jakov Jurovski, po kratki obsodbi dejal carju Nikolaju II.: »Vaše življenje je končano,« in ga ustrelil. Menda so bile njegove zadnje besede: »Odpusti jim, saj ne vedo, kaj delajo!« Nato so rafali pokončali preostale družinske člane. Krvniki so imeli težave s prikrivanjem zločina, še posebno s trupli. Sprva so jih vrgli v bivši rudnik železa, vendar so jih zavoljo sledov naslednjo noč prinesli na površje in hoteli zažgati. Toda trupla so bila prevlažna. Zato so jih nametali na tovornjak in jih hoteli odpeljati na drug kraj. A sedaj je po nekaj kilometrih stari Fiatov kamion obtičal v blatu. Danilo se je že, zato so bili prisiljeni ob kolovozu skopati ne preveč globoko jamo. Vanjo so položili trupla in grobišče pokrili z vejami. Naslednjo noč so jih spet hoteli prekopati. Ker pa je bela armada zasedla Jekaterinburg, je začasen grob zadnje carske družine ostal širši javnosti neodkrit do leta 1989, čeprav sta ga ob koncu sedemdesetih let našla geolog Aleksander Avdonin in filmar Gueli Riabov, ki sta sledila že leta 1925 objavljenim ugotovitvam belogardističnega preiskovalca Nikolaja Sokolowa, vendar sta molčala, ker sta se bala zloglasnega KGB-ja. Šele bivši ruski predsednik Boris Jelcin je dal leta 1991 dovoljenje, da grobišče raziščejo. Ga je morda pekla vest, ker je leta 1977 ukazal porušiti Ipatijevo hišo?Dolga veriga špekulacij