Nekdo bi mogoče takoj postavil vprašanje zakaj pa knjige na morju? Ali ni na morju dosti vseh mogočih drugih opravil in zabav, zakaj še knjige? Ali ni sončenja ob katerem bi bil sposoben brati kvečjemu rumeni tisk, po možnosti hrvaški (odsvetujem, je slabo za živce!) ali ni plavanja, potapljanja, jadranja? In potem ob večerih pečenja rib, nagibanja kozarcev z bevando, čakulanja v družbi in v poznih nočnih urah še kakšnih drugih omamnih dejavnosti? Ah, ne. Na morju je za vse dovolj časa in ga je tudi za knjige. Poznam ljudi, ki si prinesejo na morje skladovnice knjig in vse preberejo. To so večinoma ženske. Ženske so sposobne brati roman celo na brisači na plaži. Tega sam ne morem, zato pa so mi knjige ljube prijateljice, kadar je jugo in se ne da z gumenjakom na morje, ko so valovi in se ne morem potapljati in ko dežuje, kar se tudi zgodi; in ko imam že vsega drugega zadosti. Za branje je dovolj časa tudi na jadrnici, saj je v kokpitu vedno kdo, ki rad drži krmilno kolo in zateguje vrvi in nekatere plovbe se časovno kar dolgo vlečejo. Takrat najraje ležim na svoji postelji v kabini in berem dokler ne zaspim. In ko se zbudim, grem pogledat v kokpit, če je vse v redu, če me kaj potrebujejo in ko me ne, skupaj spijemo piksno piva in potem se vrnem dol h knjigi. Dokler se spet kaj ne spremeni.