trezajo njihovemu statusu in odgovornemu delu, ki ga opravljajo. Sicer minister Virant že šest let vodi pogajanja in pogovore za ureditev plačnega sistema v javnem sektorju. Ta vključuje okoli 160 tisoč zaposlenih v državni upravi, šolah, zdravstvu, kulturi in v občinah, ki jih financirajo državni in občinski proračuni. Za njihove plače porabijo več kot tri milijarde evrov na leto, zaradi česar se vsak pogajalski sporazum ali spodrsljaj lahko meri v milijonih evrov. Vlada je medtem sprejela izhodišča za pogajanja s Hrvaško o tem, kako oblikovati skupna stališča obeh držav o sporih in nesoglasjih glede mejnega in drugih vprašanj. Kaže, da bodo sporne zadeve vendarle predložili v rešitev mednarodni sodni ustanovi ali pa drugemu organu. Toda v Sloveniji nimajo enotnega stališča in mnenj glede odnosov do Hrvaške. Zavod 25. junij, ki ga vodi nekdanji podpredsednik vlade Marjan Podobnik - očitno se vrača v aktivno politiko -, je pred poslopjem parlamenta 17. aprila organiziral protest. Na njem so predstavniki civilne družbe opozorili, “da se o Piranskem zalivu, prostem dostopu Slovenije na odprto morje in o ozemlju, ki je bilo na dan osamosvojitve slovensko, nihče nima pravice pogajati”. V tem tednu se protestniki nameravajo zbrati ob reki Dragonji in odstraniti cvetlične lonce, ki Jošku Jerasu onemogočajo, da bi se z avtomobilom po cesti mimo mejnega prehoda med Slovenijo in Hrvaško pripeljal do svoje hiše. Na omenjenem protestu pred zgradbo državnega zbora je predsednik jajo otroke v gledališče in jih spodbujajo k ustvarjalnemu delu. Po podelitvi šestih enakovrednih nagrad je na oder stopil Jan, ki je svojo risbico, zelenega zmaja z groznimi zobmi, podaril podžupanji, ki se je seveda prisrčno zahvalila za dar in povedala, da bo risbica odslej krasila občinski urad. Ob koncu je zaželela, da bi se Goriški vrtiljak še naprej veselo vrtel in da bi se videli spet ob letu osorej. Potem pa je na odru zavelo čarobno ozračje, saj se je ob hudomušni glasbi Luke Manojloviča in Mateja Doljaka začela predstava Juhuhu… gledališče je tu!, ki jo je po navdihu pesmic Nika Grafenauerja in poznanih pravljičnih junakov v preprosti, razumljivi obliki napisal Emil Aberšek, jo prikupno prepletel s petjem in jo seveda tudi zrežiral s svojimi varovanci, člani Gledališča na vrvici, ki uprizarjajo predvsem igrive igrice za najmlajše. Minimalistično nakazano prizorišče je najprej s petjem in poplesavanjem napolnil škratek Copatek (Damjana Srednik), ki je poskušal potolažiti mamo Pedenjpeda (Maja Medvešček), ker mu je vsa v skrbeh povedala, da nerodni nepridiprav že tri dni joka, ker je Sneguljčica umrla, in noče verjeti, da bo spet oživela. Otroci so res zagledali neutolažljivega Pedenjpeda v zelo prepričljivi interpretaciji Marka Kebeta. Copatek je šel do zdravnika (Aja Komel), da bi mu pomagal iz te jokave zagate. Po zdravnikovih črnih diagnozah in “tuhtanjih”, sta se zmenila, da proti joku učinkuje le smeh, ki ga je treba spraviti v posodico in jo odpreti pred Pedenjpedovim nosom. To se je tudi zgodilo, seveda potem ko so otroci v dvorani napolnili balonček z dobršno