Če naftni lobi ne bo še naprej oviral normalnega razvoja, bo maglev v 21. stoletju postal najpomembnejši način prevoza ljudi in tovora. Energetsko je bistveno učinkovitejši in cenejši od danes najbolj razširjenega cestnega in letalskega prevoza. Večino danes najbolj priljubljenih prevoznih sredstev poganjajo motorji z notranjim zgorevanjem, ki so že zelo zastareli in predvsem energetsko strahotno potratni, njihov vpliv na okolje pa je zastrašujoč. Če maglev poganja elektrika iz alternativnih virov, nima nobenih škodljivih vplivov na okolje, potovanje pa naredi prijetnejše, ker ni nobenih tresljajev. Neprimerljive so tudi prednosti magleva glede varnosti, dostopnosti in odvisnosti od vremenskih razmer. Američani, ki so v zadnjem obdobju dodobra zanemarili železniški sistem (v tem pogledu jim Slovenci zaradi katastrofalno slabe prometne politike hitro sledimo), ki je sicer najcenejši način kopenskega prevoza, razmišljajo, da bi opuščene železniške proge predelali v maglevska vodila, s čimer bi zmanjšali dodatne škodljive posege v naravo. Če bi proge speljali v predore z znižanim pritiskom zraka, bi močno zmanjšali upor, in v takšnih razmerah bi Mmglev brez težav dosegal hitrosti nekaj tisoč kilometrov na uro. Za zdaj je gradnja takšnih predorov še predraga, a mogoče kmalu ne bo več tako. Skoraj nemogoče si je predstavljati, kako bodo nadzvočni vlaki spremenili naše življenje, vožnja od Ljubljane do Pariza se bo denimo lahko skrajšala na slabe pol ure. Le kdo bo tedaj še potoval z letali ali avtomobili?