Ob takšnem modelu upravljanja je že mogoče slišati glasove tistih, ki jih skrbi, kako v vseh teh organih zagotoviti ustrezno število »naših«? Odgovor je: nikakor! S sistemom asimetričnih mandatov in izvolitev tako organov nadzora kot uprave je treba sistematično in na dolgi rok to vprašanje odpraviti z dnevnega reda. Člani programskega sveta bi morali imeti samo triletni mandat in bi lahko bili voljeni po elektorskem modelu, podobnega že imamo pri volitvah v državni svet. Krajši mandat bi zagotovil hitrejšo rotacijo predstavnikov posameznih interesnih skupin, omejitev ponovitev mandata pa bi omogočila nastop mandata kandidatom iz večjega števila organizacij civilne družbe. Skratka, če že nekoga to tako boli, prej ali slej na vrsto pridejo tudi »naši«, a tudi »njihovi«. Mandat članov upravnega odbora in generalnega direktorja bi bil pet (5) let, mandat direktorjev radia in televizije, obeh regionalnih centrov, manjšinskih programov in odgovornih urednikov pa bi bil štiri (4) leta. Mandati bi morali biti omejeni na eno imenovanje in največ eno ponovitev, za direktorja radia in televizije, direktorja regionalnih centrov, direktorja manjšinskih programov in odgovorne urednike pa bi veljalo uvesti možnost, da so izbrani na poziv in brez javnega razpisa, a v transparentnem in javnosti razumljivem postopku, z obveznostjo kandidatov, da programskemu svetu in javnosti predstavijo vizijo dela in razvoja na svojem področju, prevzamejo določene javne obljube, katerih uresničevanje bo po nastopu mandata mogoče izmeriti in spremljati.