2.) Če sogovornikova izjava na prvi pogled ni čustveno obarvana, jo je pametno najprej z nekoliko spremenjenimi besedami ponoviti, pri čemer začnete nekako takole: »Če sem te prav razumel, se ti torej zdi, da ...« ali: »Ti torej meniš, da ...« Tak uvod ima več prednosti. Najprej se s ponovitvijo izjave prepričate, ali ste sogovornika v resnici prav razumeli, saj vas bo z natančnejšo opredelitvijo lahko takoj popravil. Tako preprečite, da bi pogovor trpel zaradi nesporazuma. Poleg tega med ponovitvijo pridobite čas za premislek o nadaljnjih korakih ter tako ne prehitite s svojim mnenjem. S tem se izognete prenagljenim in nespretnim utemeljitvam ter zmedenim izjavam zaradi čustvenega doživljanja.

Beseda Osnovna oblika Oblikoslovne lastnosti osnovne oblike
2. 2. vrstilni števnik; arabski zapis
Če če podredni veznik
sogovornikova sogovornikov svojilni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
izjava izjava samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
na na predlog; tožilnik
prvi prvi vrstilni števnik; besedni zapis, moški spol, ednina, tožilnik
pogled pogled samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
ni biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, zanikani
čustveno čustveno splošni prislov; nedoločena stopnja
obarvana obarvan deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
jo on osebni zaimek; 3. oseba, ženski spol, ednina, tožilnik, klitična naslonskost
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
pametno pametno splošni prislov; nedoločena stopnja
najprej najprej splošni prislov; presežnik
z z predlog; orodnik
nekoliko nekoliko splošni prislov; nedoločena stopnja
spremenjenimi spremenjen deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, orodnik
besedami beseda samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, orodnik
ponoviti ponoviti glavni glagol; dovršni, nedoločnik
pri pri predlog; mestnik
čemer kar oziralni zaimek; srednji spol, ednina, mestnik
začnete začeti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 2. oseba, množina
nekako nekako splošni prislov; nedoločena stopnja
takole takole splošni prislov; nedoločena stopnja
Če če podredni veznik
sem biti pomožni glagol; sedanjik, 1. oseba, ednina, nezanikani
te ti osebni zaimek; 2. oseba, ednina, tožilnik, klitična naslonskost
prav prav členek
razumel razumeti glavni glagol; dvovidski, deležnik, ednina, moški spol
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
ti ti osebni zaimek; 2. oseba, ednina, dajalnik, klitična naslonskost
torej torej splošni prislov; nedoločena stopnja
zdi zdeti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
da dati glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
ali ali priredni veznik
Ti ti osebni zaimek; 2. oseba, ednina, imenovalnik
torej torej splošni prislov; nedoločena stopnja
meniš meniti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 2. oseba, ednina
da dati glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
Tak tak kazalni zaimek; moški spol, ednina, tožilnik
uvod uvod samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
ima imeti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
več več splošni prislov; primernik
prednosti prednost samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
Najprej najprej splošni prislov; presežnik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
s z predlog; orodnik
ponovitvijo ponovitev samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, orodnik
izjave izjava samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
prepričate prepričati glavni glagol; dovršni, sedanjik, 2. oseba, množina
ali ali priredni veznik
ste biti pomožni glagol; sedanjik, 2. oseba, množina, nezanikani
sogovornika sogovornik samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
v v predlog; mestnik
resnici resnica samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
prav prav členek
razumeli razumeti glavni glagol; dvovidski, deležnik, množina, moški spol
saj saj priredni veznik
vas ti osebni zaimek; 2. oseba, množina, tožilnik
bo biti pomožni glagol; prihodnjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
z z predlog; orodnik
natančnejšo natančen splošni pridevnik; primernik, ženski spol, ednina, orodnik
opredelitvijo opredelitev samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, orodnik
lahko lahko splošni prislov; nedoločena stopnja
takoj takoj splošni prislov; nedoločena stopnja
popravil popraviti glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, moški spol
Tako tako splošni prislov; nedoločena stopnja
preprečite preprečiti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 2. oseba, množina
da da podredni veznik
bi biti pomožni glagol; pogojnik
pogovor pogovor samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
trpel trpeti glavni glagol; nedovršni, deležnik, ednina, moški spol
zaradi zaradi predlog; rodilnik
nesporazuma nesporazum samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
Poleg poleg predlog; rodilnik
tega ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, rodilnik
med med predlog; orodnik
ponovitvijo ponovitev samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, orodnik
pridobite pridobiti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 2. oseba, množina
čas čas samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
za za predlog; tožilnik
premislek premislek samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
o o predlog; mestnik
nadaljnjih nadaljnji splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, mestnik
korakih korak samostalnik, občno ime; moški spol, množina, mestnik
ter ter priredni veznik
tako tako splošni prislov; nedoločena stopnja
ne ne členek
prehitite prehiteti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 2. oseba, množina
s z predlog; orodnik
svojim svoj povratni zaimek; srednji spol, ednina, orodnik
mnenjem mnenje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, orodnik
S z predlog; orodnik
tem ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, orodnik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
izognete izogniti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 2. oseba, množina
prenagljenim prenagljen deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, orodnik
in in priredni veznik
nespretnim nespreten splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, dajalnik
utemeljitvam utemeljitev samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, dajalnik
ter ter priredni veznik
zmedenim zmeden deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, dajalnik
izjavam izjava samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, dajalnik
zaradi zaradi predlog; rodilnik
čustvenega čustven splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, rodilnik
doživljanja doživljanje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, rodilnik
zapri
vir: Mladinska knjiga
leto nastanka: 2001
vrsta besedila: Stvarna besedila
naslov: Skromnost ni lepa čednost
avtor: neznani avtor