Potem ko je neka oseba v nekem okolju zbolela, se ji s tem spremeni vedenje in v okolju se vzpostavi novo stanje, ki je lahko zelo neugodno za to osebo. Vloga psihiatričnega zdravljenja naj bi bila tudi vplivati od zunaj na določeno človeško okolje (družino, delovno organizacijo, sosede, družbeno okolje), da se tudi vedenje drugih članov tega okolja toliko spremeni, da bo novo stanje v okolju stabilno in da ne bo prihajalo do ponovitev bolezni, do katerih sicer rado pride, če se vedenje nobenega člana okolja ne spremeni. Menim, da je v tem funcija zdravljenja: ne le zdravljenje posameznika, pač pa pozitivno učinkovanje na vsa okolja, katerih del je ta posameznik. V ta namen ponekod prirejajo razširjene psihiatrijske sestanke, na katere vabijo poleg članov pacientove družine tudi predstavnike delovne organizacije, v kateri pacient dela, njegove sosede in predstavnike širšega družbenega okolja. To ja za psihiatrijo dokaj naporno početje, zlasti na začetku, dokler se ne vzpostavi ustrezna družbena klima. Verjamem pa, da ima takšno ravnanje pozitivne učinke na vsa okolja, v katerih pacient živi.