Z lahnim jesenskim vetrom poletim čez umirjeno reko na otroško igrišče. Sedem na leseno gugalnico in se zazibam. Pogledam v jasno nebo in se nasmejem. Vesela sem, da sem svobodna. Tako lahko grem, kamor želim, in sem, kar sem. Zaslišim smeh. Iskriv smeh sreče. Otroški smeh. Obrnem se in zagledam svetlolasega dečka, ki se vrti na mestu in za roko drži svojo mamico. Ko se oba utrudita, sedeta na klop. Mamin smeh potihne, le deček se še vedno smeje, kar tako, brez posebnega razloga. Takoj ko sem ga zagledala, sem vedela, da je avtist. Avtizem je verjetno najskrivnostnejša razvojna motnja. S to in drugimi podobnimi boleznimi sem se v zadnjem času precej seznanila, ko sem prebirala članke, z motenimi otroki pa sem že tudi sama imela stike. Deček sedi desno od mame, jo z eno roko trdno stiska za zapestje, z drugo se drži za koleno in se enakomerno ziba naprej. Ponavlja stavke v nesmiselnem zaporedju in se smeje. Nekje daleč stran je, v svojem svetu. Zasmili se mi. Tako majhen je in tako drugačen. Ne igra se na igralih z drugimi otroki, tudi potičk v peskovniku ne dela. Kako bi bilo lepo, če bi se s sovrstniki gugal na gugalnici. Pa ne more, lahko bi padel. Ima težave s sporazumevanjem in socialnimi odnosi. Natančno in v celoti pa si zapomni skoraj vsa besedila pesmi, ki jih sliši. Pogledam njegovo mamo. Njene oči so tople, polne ljubezni in topline. Svojega sinčka ima najraje na svetu. Zelo se boji zanj. Poljubi ga na lica, mu obriše slino z brade in ga stisne. Njen ljubeči obraz pogledam še iz drugega zornega kota. Opazim utrujen izraz na licih. Že vse življenje se posveča sinu in še se mu bo, dokler bo živa. Če pomisli, kaj bo z njim, ko je ne bo več, jo gotovo spreleti srh. Noče razmišljati o prihodnosti. Živi za danes. Mimo pride ženska z dojenčkom v vozičku in deklico; drži jo za roko. Punčka radovedno stopi do dečka in še preden mu uspe pomahati, jo mama odrine. Zabolelo me je ob tem, kar sem videla. Zabolelo pa je tudi dečkovo mamo. Najraje bi zavpila za hudobno žensko in ji dala vedeti, da živeti pomeni veliko več kot to, kar vidimo z očmi.