Starešiničeva, ki je učila že starše svojih učencev, je dobro poznala domače razmere. "Zaradi tega se je bilo lažje pogovarjati s starši, klicali so me tudi domov. Res pa je, da v majhnih šolah ni nikoli mogoče zapreti vrat za seboj in pustiti šolskih problemov in radosti v šoli. Jaz sem jih nosila s seboj domov. Marsikdaj sem jokala zaradi drugih. Le nekajkrat se je zgodilo, da so otroci ponavljali razred, a sem najbolj trpela prav jaz," se spominja Milena in zagotavlja, da, kljub temu da se misli na šolo oddaljujejo, ne bo klasična upokojenka. Medtem ko je doslej učila ročne spretnosti, predvsem pa izdelovanje drsank, ki so poleg družine njena največja ljubezen, zlasti otroke, bo svoje znanje sedaj prenašala še na starejše. A tudi v suhorsko šolo bo še šla. Obiskat drugi dom in "svojo" družino.

Beseda Osnovna oblika Oblikoslovne lastnosti osnovne oblike
Starešiničeva Starešiničev svojilni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
ki ki podredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
učila učiti glavni glagol; nedovršni, deležnik, ednina, ženski spol
že že členek
starše starš samostalnik, občno ime; moški spol, množina, tožilnik
svojih svoj povratni zaimek; moški spol, množina, rodilnik
učencev učenec samostalnik, občno ime; moški spol, množina, rodilnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
dobro dobro splošni prislov; nedoločena stopnja
poznala poznati glavni glagol; nedovršni, deležnik, ednina, ženski spol
domače domač splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, tožilnik
razmere razmera samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, tožilnik
Zaradi zaradi predlog; rodilnik
tega ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, rodilnik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
bilo biti pomožni glagol; deležnik, ednina, srednji spol
lažje lahko splošni prislov; primernik
pogovarjati pogovarjati glavni glagol; nedovršni, nedoločnik
s z predlog; orodnik
starši starš samostalnik, občno ime; moški spol, množina, orodnik
klicali klicati glavni glagol; nedovršni, deležnik, množina, moški spol
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
me jaz osebni zaimek; 1. oseba, ednina, tožilnik, klitična naslonskost
tudi tudi členek
domov domov splošni prislov; nedoločena stopnja
Res res splošni prislov; nedoločena stopnja
pa pa priredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
da da podredni veznik
v v predlog; mestnik
majhnih majhen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, mestnik
šolah šola samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, mestnik
ni biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, zanikani
nikoli nikoli splošni prislov; nedoločena stopnja
mogoče mogoč splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, imenovalnik
zapreti zapreti glavni glagol; dovršni, nedoločnik
vrat vrata samostalnik, občno ime; srednji spol, množina, rodilnik
za za predlog; tožilnik
seboj se povratni zaimek; orodnik
in in priredni veznik
pustiti pustiti glavni glagol; dovršni, nedoločnik
šolskih šolski splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, rodilnik
problemov problem samostalnik, občno ime; moški spol, množina, rodilnik
in in priredni veznik
radosti radost samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
v v predlog; mestnik
šoli šola samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
Jaz jaz osebni zaimek; 1. oseba, ednina, imenovalnik
sem biti pomožni glagol; sedanjik, 1. oseba, ednina, nezanikani
jih on osebni zaimek; 3. oseba, ženski spol, množina, tožilnik, klitična naslonskost
nosila nositi glavni glagol; nedovršni, deležnik, ednina, ženski spol
s z predlog; orodnik
seboj se povratni zaimek; orodnik
domov domov splošni prislov; nedoločena stopnja
Marsikdaj marsikdaj splošni prislov; nedoločena stopnja
sem biti pomožni glagol; sedanjik, 1. oseba, ednina, nezanikani
jokala jokati glavni glagol; nedovršni, deležnik, ednina, ženski spol
zaradi zaradi predlog; rodilnik
drugih drug zaimkovni števnik; besedni zapis, moški spol, množina, rodilnik
Le le členek
nekajkrat nekajkrat splošni prislov; nedoločena stopnja
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
zgodilo zgoditi glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, srednji spol
da da podredni veznik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
otroci otrok samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
ponavljali ponavljati glavni glagol; nedovršni, deležnik, množina, moški spol
razred razred samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
a a priredni veznik
sem biti pomožni glagol; sedanjik, 1. oseba, ednina, nezanikani
najbolj najbolj splošni prislov; presežnik
trpela trpeti glavni glagol; nedovršni, deležnik, ednina, ženski spol
prav prav členek
jaz jaz osebni zaimek; 1. oseba, ednina, imenovalnik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
spominja spominjati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
Milena Milena samostalnik, lastno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
in in priredni veznik
zagotavlja zagotavljati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
da da podredni veznik
kljub kljub predlog; dajalnik
temu ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, dajalnik
da da podredni veznik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
misli misliti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
na na predlog; tožilnik
šolo šola samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
oddaljujejo oddaljevati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
ne ne členek
bo biti pomožni glagol; prihodnjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
klasična klasičen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
upokojenka upokojenka samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
Medtem medtem splošni prislov; nedoločena stopnja
ko ko podredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
doslej doslej splošni prislov; nedoločena stopnja
učila učiti glavni glagol; nedovršni, deležnik, ednina, ženski spol
ročne ročen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, tožilnik
spretnosti spretnost samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, tožilnik
predvsem predvsem členek
pa pa priredni veznik
izdelovanje izdelovanje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, tožilnik
drsank drsanka samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, rodilnik
ki ki podredni veznik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
poleg poleg predlog; rodilnik
družine družina samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
njena njen svojilni zaimek; 3. oseba, ženski spol, ednina, imenovalnik, ednina, ženski spol svojine
največja velik splošni pridevnik; presežnik, ženski spol, ednina, imenovalnik
ljubezen ljubezen samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
zlasti zlasti členek
otroke otrok samostalnik, občno ime; moški spol, množina, tožilnik
bo biti pomožni glagol; prihodnjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
svoje svoj povratni zaimek; srednji spol, ednina, tožilnik
znanje znanje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, tožilnik
sedaj sedaj splošni prislov; nedoločena stopnja
prenašala prenašati glavni glagol; nedovršni, deležnik, ednina, ženski spol
še še členek
na na predlog; tožilnik
starejše star splošni pridevnik; primernik, moški spol, množina, tožilnik
A a priredni veznik
tudi tudi členek
v v predlog; tožilnik
suhorsko suhorski splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, tožilnik
šolo šola samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
bo biti pomožni glagol; prihodnjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
še še členek
šla iti glavni glagol; dvovidski, deležnik, ednina, ženski spol
Obiskat obiskati glavni glagol; dovršni, namenilnik
drugi drug zaimkovni števnik; besedni zapis, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=da
dom dom samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
in in priredni veznik
svojo svoj povratni zaimek; ženski spol, ednina, tožilnik
družino družina samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
zapri
vir: Dolenjski list
leto nastanka: 2003
vrsta besedila: Časopisi
naslov: Dolenjski list
avtor: neznani novinar