Taka, igriva in marsikdaj učinkovita v podrobnostih, pa precej poljubno povezana v celoto, je bila tudi predstava, ki jo je v Novi Gorici režiral kar avtor na prizorišču Duška Jeričevića in v sila barvitih kostumih Ksenije Jeričević: kot bi ji bilo manj mar za zgodbo, ki jo pripoveduje kot za šaljive nadrobnosti, ki si jih izmišlja. A tudi poduka ni manjkalo: namenjen pa je bil bolj odraslim in se je – na srečo precej nevsiljivo – zavzemal za to, da bi imeli starši več razumevanja za otroške muhavosti, za njihove iz razgrete fantazije porojene laži, saj bo otroštvo naglo minilo in bo za njim ostal, tako je ponavljala predstava, le mehek, v mrežo za veter ujet spomin.